Na jugovzhodu Slovenije, v vasi Krasinec v Beli krajini, tik ob hrvaški mej in ob reki Kolpi, družina Klepec kmetuje na kmetiji Klepec, ki bo letos konec leta dobila ekološki certifikat. Kmetovanju se posvečajo iz roda v rod, v zadnjih letih pa so tradicionalno pridelavo žit še razširili in jo posodobili. Trenutno na kmetiji pridno delata dve generaciji. Starši Dragica in Jože Klepec skrbijo, da so trdo delo, marljivost in poštenost njihove glavne vrednote. Sinova Anton in Jožef z družinama pa sta vedno polna novih zamisli. »Trenutno smo na naši kmetiji v zadnjem letu preusmeritve v ekološko pridelavo. Vsa žita zrasejo na naših domačih njivah. Poleg sveže zmlete moke, ki jo zmeljemo na svojem kakovostnem mlinu na kamen, imamo v ponudbi tudi polnozrnat pirin, ajdov, sojin, pšenični in kamutov zdrob, pa pirine, ovsene, ržene kosmiče in drugo. Zaradi kakovostne nemške stiskalnice naših hladno stisnjenih olj, lanenega, konopljinega ali orehovega, nikoli ne segrejemo nad 32 stopinj Celzija,« pripoveduje Anton Klepec, prevzemnik kmetije, ki skupaj z bratom Jožefom že nadaljuje delo na kmetiji.
Ječmen sami meljejo v ječmenovo moko
Že vrsto let na kmetiji poleg pšenice, ovsa, ajde, pire, kamuta, prosa, koruze in drugih žit pridelujejo tudi ječmen. »Doma na svojem mlinu na kamen vsak teden sproti ječmen meljemo v ječmenovo moko, saj le tako v moki ostane kar največ koristnih snovi. Ješprenj ali ječmenovo kašo pa dobimo z luščenjem ječmena.«
Vsestransko dobrodejni ječmen
Ječmen na kmetiji Klepec še posebej cenijo, saj vsebuje veliko koristnih snovi za zdravje. »Ječmen je hranljiv in lahko prebavljiv. Bogat je s kalijem, fosforjem, kalcijem, magnezijem, bakrom in selenom, zato je odličen za srce in ožilje. Krepi imunski sistem. Deluje protistresno. Varuje pred možgansko kapjo in srčnim infarktom. Njegove vlaknine znižujejo holesterol v krvi. Pozitivno vpliva na umske sposobnosti in zbranost. Pomaga tudi pri težavah z neurejeno prebavo.«
Ko zadiši po praženju ječmenove kaše
Doma pridelan ječmen oziroma ječmenovo kašo uporabijo tudi za tsampo. Kako jo pripravijo? »To ni moka v klasičnem pomenu, čeprav je tako videti. Ječmen ustrezno posušimo in skladiščimo, potem ga najprej oluščimo, da dobimo ječmenovo kašo, in nato to operemo. Sledi sušenje kaše, ki jo nato s posebnim postopkom pražimo in zmeljemo, da dobimo tsampo. Tisti dan, ko jo na kmetiji pražimo, je pri nas prav posebno razpoloženje, saj pri praženju ječmenove kaše nastane omamno dišeč vonj. Tega vedno zaznajo vsi, ki takrat pridejo nabavljat na našo kmetijo, in tsampo zelo pogosto potem tudi kupijo. Čeprav se sliši zelo eksotično, tsampa torej ni nekakšno novo superživilo iz oddaljenih krajev.«
Tsampa, jed tibetanskih menihov
Tsampa torej ni nekaj novega, saj so jo uporabljali že nekoč. Anton Klepec pojasnjuje: »Tsampa je ena prvih instantnih jedi na svetu. Prvi naj bi jo uporabljali tibetanski menihi, ti jo tradicionalno jedo s čajem in maslom. Menihi tsampo pripravijo bolj 'na suho', tako da so jo lahko že od nekdaj spravili v poseben mošnjiček in vzeli s sabo na pot, kjer jim mnogokrat služi kot edini dnevni obrok. Tsampa je namreč energijsko zelo bogata. Jed pod različnimi imeni poznajo tudi drugod po svetu, na primer v Ekvadorju, kjer jo imenujejo machica, na Kanarskih otokih, Finskem in tudi v Afriki.«
Hranljiva in nekoliko sladkega okusa
Tsampa vsebuje vrsto koristnih snovi za zdravje, obenem pa zanimivo obogati druge jedi. Velja za hranljivo in lahko prebavljivo živilo. »Med praženjem ječmenove kaše se škrob iz ječmena delno razgradi. Zaradi tega je tsampa nekoliko sladkega, prijetnega okusa. Je dober vir tiamina, selena, mangana in železa. S svojo sestavo zadošča potrebam našega telesa, saj omogoči hitro sproščanje energije. Še posebej otroci, starejši in športno aktivni cenijo, da je lahko prebavljiva.«
To še ni vse. Tsampa, pojasnjujejo, se ponaša tudi z nizkim glikemičnim indeksom in drugimi pozitivnimi učinki. »Zaradi nizkega glikemičnega indeksa je priporočljiva tudi za diabetike. Priporočajo jo še za prehrano doječih mamic, saj naj bi spodbujala nastajanje materinega mleka.«
Tsampe ni treba kuhati!
Klepčevim je poleg vsega všeč, da tsampa zato, ker je že toplotno obdelana, za pripravo ne potrebuje več kuhanja. »Samo prelijemo jo s toplim čajem, vodo ali mlekom, premešamo in jed je pripravljena. Še posebej je uporabna, kadar so lačni majhni otroci. Naša dvoletnica, triletnica in štiriletnica, pa tudi desetmesečnik imajo tsampo zelo radi za vmesni obrok. Ko smo daleč od domače kuhinje, jim vnaprej pripravimo kroglice iz tsampe, ki jih pomlaskajo z enakim užitkom,« je razkril Anton Klepec.
V družini Klepec pripravljajo odlične jedi s tsampo, ki obogati vsakdanji jedilnik. Anton Klepec pravi: »Tudi mi smo že vzeli s seboj toplo vodo v termovki in paketek tsampe, da smo si kar na počivališču ob poti pripravili topel, hiter in hranljiv obrok. Tsampo imajo zelo rade družine z majhnimi otroki, študenti in vsi, ki so veliko na poti. Za zajtrk jo vsako jutro ob 5.30 uživa tudi dalajlama.«
Več v Zarji št .5, 31.1.2017
