Fanči Perdih, ustanoviteljica prve semenarske hiše v Sloveniji, ki vodi podjetje Amarant, vrtnine z veseljem vzgaja in neguje tudi v prostem času na domačem vrtu. Na njem, pravi, vrtnari tako, da ima čim več pridelka s čim manj dela. Upošteva naravne zakonitosti in setveni koledar po Marii Thun, rastline pa krepi in neguje z biodinamičnimi pripravki. Seje in sadi le ekološka semena ter sadike. Upošteva načela kolobarjenja in mešanih posevkov ter zasaditev. Vrtnine zaliva le ob presajanju, pozneje pa ne več.
»Na vrtu delam takrat, ko imam čas, saj je vrtnarjenje zame sprostitev in nabiranje izkušenj. Moj vrt je bolj testni poligon kot neki vzorčni, ogledni vrt. Zaradi preobilice dela v zimsko-pomladanskem obdobju ga žal začnem obdelovati šele maja, vendar sezono podaljšam v zimske mesece in pomlad. Kljub pomanjkanju časa pobiram zelenjavo vse leto. Ekološka vzgoja vrtnin je pri nas doma slog življenja. Z odpornejšimi ekološkimi sortami je preprosteje vrtnariti,« pripoveduje Fanči Perdih.
Manj rastlin v posevku je več! Pri vrtnarjenju upošteva nekaj svojih zlatih pravil. »Zame je skrivnost dobrega vrtnarja v opazovanju in razumevanju delovanja mikroorganizmov v tleh ter poznavanju zahtev rastlin. Torej kakšne pogoje potrebujejo rastline in kaj nam želijo povedati. Pri sajenju in sejanju se držim načela, da je manj več. Že pri setvi in presajanju moramo predvideti, koliko prostora bo potrebovala posamezna rastlina.«
Ekološka semena in sadike odpornih sort. Seje in sadi le ekološka semena ter sadike. »Seme v novo generacijo poleg genskega zapisa namreč prenese tudi spomin iz prejšnje generacije. To pomeni, da če je semenski posevek tretiran s pesticidi, zato da ohrani dobro zdravstveno stanje, bodo tudi rastline iz tega semena zahtevale tretiranje s pesticidi ali pa bodo kazale znake bolezni.« Vedno sadi le tisto, kar ji dobro uspeva in obrodi. »Pri meni so rastline odvisne od samooskrbe, saj jih ne zalivam niti pokrivam. Izbiram odporne sorte. Z jesensko pripravo zemlje poskrbim, da bodo rastline imele na razpolago hrano vse leto.«
Mešani posevki in pravi dan pobiranja. »Držim se načela mešanih posevkov. S tem dosežem večjo pestrost, saj sem velik ljubitelj zelenjave raznih vrst, od klasike do eksotičnih plodov. Pri zeliščih se odločam predvsem za trajna, saj je z njimi malo dela. Od enoletnic najbolj obožujem baziliko, ki jo poleg drugih zelišč uporabljam v večjih količinah v zeliščni soli. Za sušenje vedno pobiram zelišča na dan za cvet, da obdržijo aromo in barvo vse leto.«
Po presajanju vrtnin ne zaliva več! »Takrat najprej sadike namočim, nato v jamico, kamor bom posadila sadiko, zlijem od en do dva decilitra vode. Kasneje rastlin na prostem ne zalivam več. S tem jih prisilim, da poženejo korenine globoko in so samooskrbne. Če bi jih po presajanju še zalivala, bi pognale korenine pri površju zemlje in bi jih bilo treba zalivati vso sezono. Izjema so rastline v rastlinjaku, kjer ni možnosti naravnega zalivanja, rastline v loncih in sadike, ki jih vzgajam v platojih.«
Vrt gnoji v poletno-jesenskem času. V omenjenem obdobju pognoji izpraznjene gredice, da je v tleh dovolj hranil za pomladne posevke. »V drugi polovici leta so mikroorganizmi v tleh izredno aktivni. Vso organsko snov predelajo v humozne snovi in jih spravijo v grudicah, da bodo na razpolago spomladi, ko bodo rastline potrebovale hrano. S tem se izognem dodatnemu dognojevanju. Če bi gredice gnojila spomladi, bi s tem spodbudila mikroorganizme v tleh, da bi vso organsko snov razgradili v elemente, ki so topni v vodi. Če jih rastline ne uspejo takoj porabiti, se izperejo, naša tla pa postajajo prazna. Zaradi tega potem vrtnine poleti potrebujejo dognojevanje, sicer so lačne.«
V Zarji št. 26, 28. 6. 201, poiščite nasvete:
Kdaj vrtnine najbolje uspevajo?
Najboljši mešani posevki za boljše kaljenje, lažjo obdelavo in več pridelkov
Kako prežene vrtne škodljivce?
Čaji proti rastlinskim boleznim.
Posebnosti setvenega koledarja:
Trik za listnate rastline.
Katerih vrst ni treba zalivati.
