Odgovarja sanja Lončar:
Brez kave smo povsem lepo živeli do 17. stoletja, ko so trgovci v njej prepoznali tržno nišo in možnost za dobre zaslužke. Dotlej smo zelo dobro obvladali druge načine poživljanja telesa in duha, za katere ni bilo treba plačevati.
Angleži so dotlej uživali v žajbljevem čaju ob 17. uri, naši predniki pa so si kuhali ječmenove, želodove ali cikorjine tople napitke, ki so zelo blagodejni za telo ter odpravljajo strupe iz telesa in krepijo jetra. Torej kava ni nenadomestljiva – le navada je železna srajca.
Kaj je kava?
Kavovec je kompleksna rastlina, ki vsebuje različne snovi. Bogat je s čreslovinami, ki uspešno poživljajo in razstrupljajo naše črevesje. Problematičen del kave je alkaloid kofein, ki pospeši izločanje adrenalina. Res je, da adrenalin poveča naše telesne zmogljivosti, vendar nam za to hitro izstavi tudi račun, ker smo s kofeinom uspeli iztisniti iz telesa več moči, kot smo je imeli na razpolago. Povedano drugače, to je zelo podobno temu, ko z bančnega računa porabljate več, kot imate na njem – in boste za to prisiljeni plačati oderuške obresti.
Težava je v tem, da je kofein droga, ki tako kot druge droge povzroča zasvojenost. Sčasoma naši receptorji razvijejo toleranco zanj, zato moramo za enak učinek zaužiti več kofeina. Če pa nehamo, povzročimo abstinenčno krizo, ki poteka ravno tako, kot ste izkusili, z glavobolom in razdražljivostjo. Zato se mnogi vrnejo v začarani krog. Več kofeina povzroči več izčrpavanja vitalnih organov. To pa lahko pripelje do stalno mrzlih nog in rok, blede kože, slabokrvnosti (kofein onemogoča normalno vsrkavanje železa, vitamina B12 in folne kisline), prezgodnje inkontinence ter povečuje našo kronično izčrpanost.
Kava načeloma telo močno zakisa. Izjema so ekološko pridelane kave, ki za seboj pustijo tudi do desetkrat manj kislih presnovkov od konvencionalno pridelane in predelane kave.
Količina določa, ali si pomagamo ali škodujemo
Nič ni črno-belo, in tudi pri kofeinu igrata odločilno vlogo količina ter kakovost zaužite kave. Različne znanstvene študije ugotavljajo, da bi z zmernim uživanjem kakovostne kave lahko zmanjšali tveganje za raka debelega črevesa za približno 25 odstotkov, za žolčne kamne za 45 odstotkov, cirozo jeter za 80 odstotkov in Parkinsonovo bolezen za od 50 do tudi 80 odstotkov. Vprašanje, ki se zastavlja, je, kaj je zmerno in kaj je kakovostno.
Ker za večino tovrstnih raziskav stoji kapital tistih, ki živijo od prodaje kave, je takšna strokovna priporočila treba jemati z veliko rezerve. V resnici gre pogosto le za »znanstveno pobarvano pospeševanje prodaje«. Dokler spijete od eno do dve kavici na dan, lahko rečemo, da ste dokaj varni, pod pogojem, da ste dobro hidrirani in da kave ne pijete v stanju stresa, izčrpanosti in bolezni … In ravno to zadnje je za mnoge problem, saj takrat v njej vidijo rešilno bilko.
Čedalje dlje od prave kave
Včasih je bilo pitje kave obred, ki se je začel s praženjem, nadaljeval z ročnim mletjem (ob klepetu seveda) in končal z dolgim srebanjem sveže pripravljene kave. Danes večina pije kavo iz avtomatov. Čedalje več tudi iz plastenk, pločevink ali instantne. In tu se zgodba ponovno zakomplicira. Da bi nekaj le prelili ter dobili omamno vonjavo in čvrsto peno, je industrija praviloma morala uporabiti vsaj nekaj kemičnih dodatkov (E-jev), ki so vse prej kot prijazni do našega telesa. Relativno preprosto pripravo mora v industrijskem svetu zamenjati kopica kemikalij, ki skrbijo, da se vaš instantni prah ne stisne, da se mleko v prahu ne pokvari, da je pena čvrsta ...
Tudi kava brez kofeina ni rešitev. Pri odstranjevanju kofeina se uporabljajo močne kemikalije, ki na koncu lahko našemu telesu škodujejo bolj kot sam kofein. Le pri ekološko certificirani kavi brez kofeina uporabljajo nesporne (vendar dražje) metode odstranjevanja kofeina.
Inteligentnejše rešitve
Več v Zarji št. 26, 28. 6. 2016
