Lanska sezona je med ljudi zasejala dvom, ali je cepljenje sploh smiselno. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je razglasila pandemijo, pozneje pa so strokovnjaki ugotavljali, da je to storila po nepotrebnem in da so na odločitev vplivali dobičkaželjni izdelovalci cepiv. Nekateri finančni časopisi po svetu napovedujejo, da bo imela farmacevtska industrija, ki izdeluje cepiva, letos velik upad dobička, saj se ljudje zaradi lanskih izkušenj ne bodo odločali za cepljenje.
Cepljenje zdaj zavrača še več ljudi
Svetovna zdravstvena organizacija je kljub vsemu priporočila, naj se ljudje tudi v tej sezoni cepijo. Za severno poloblo je priporočljivo cepivo proti virusom tipa A, in sicer H1N1, ki ga poznamo od lani kot povzročitelja tako imenovane svinjske oziroma pandemske gripe, H3N2, ter virusom tipa B.
Številne države še vedno zbirajo statistične podatke o posledicah svinjske gripe in poskušajo ugotoviti, kaj in zakaj se je zgodilo, kar se je pač zgodilo. Marsikje so že pred meseci ugotovili, da je svinjska gripa zahtevala manj žrtev, kot jih zahtevajo običajne sezonske gripe. Problem je, da marsikje ne zbirajo teh podatkov, kar se je pokazalo za slabo v prejšnji sezoni, saj ni bilo mogoče ugotoviti, v kolikšni meri je ta gripa prizadela prebivalstvo in tudi zdravstvene blagajne. Verjetno je bila največja škoda povzročena, ker so zavajajoči podatki vzbudili sumničenje in nezaupanje. To se bo poznalo v prihodnosti, ko se tudi tisti ljudje, za katere bi bilo dobro, da se cepijo, za cepljenje ne bodo odločili.
O virusu H1N1 verjetno ne kaže izgubljati besed, saj so bili lansko jesen in zimo vsi mediji polni prispevkov o njem. Poleg zaščite pred tem sevom sta v novem cepivu še dva.
Nevarni virusi nas še vedno ogrožajo
H3N2 je virus, ki napade ptice in veliko sesalcev, med njimi pogosto prašiče in tudi ljudi. Ta sev, ki je že velikokrat mutiral, je povzročil izbruh gripe leta 1968, z začetkom v Hongkongu, po katerem se tudi imenuje. Gripa je trajala še nekaj mesecev naslednjega leta in se razširila v Vietnam, Singapur, v Indijo, na Filipine, v severno Avstralijo, Evropo, pa tudi na obalo Kalifornije ter od tam po vseh ZDA, tudi na Japonsko in v afriške države. Vrh je dosegla decembra 1968 in januarja 1969. Umrlo je okrog milijon ljudi po vsem svetu. Kljub temu so jo –– upoštevaje določila o pandemski gripi – ocenili za drugostopenjsko, torej manj smrtonosno (indeks resnosti pandemije), saj naj bi imela v primerjavi z drugimi pandemijami (na primer s špansko gripo) precej nižjo umrljivost. Res pa je, da so to gripo hitreje oziroma učinkoviteje ustavili, zaplete, ki povzročijo smrt, pa preprečili z antibiotiki, ki jih med špansko gripo še niso imeli. H3N2 je zelo nalezljiv virus in lahko povzroči hude težave. Znaki so podobni vsem drugim znakom gripe: bolniku teče iz nosu, bolijo ga grlo, mišice in sklepi, ima vročino, kašlja, boli ga glava, lahko ga tudi trese mrzlica, je utrujen, ima rdeče oči, rdeč nos, tudi koža lahko pordi in podobno. Seveda ni nujno, da ima vsak bolnik vse naštete znake.
Tudi okužba z virusom gripe tipa B ima podobne znake. Zanimivo je, da napade le ljudi in tjulnje. Razvije se počasneje od tipa A in hitreje od tipa C. Virus mutira počasneje, manjkrat kot virusi tipa A, pa kljub vsemu dovoljkrat oziroma dovolj hitro, da človek ne more razviti imunosti. Bolezen poteka z milejšimi znaki in ni nevarna za pandemijo.
Zaščita z redno telesno vadbo
Po mnenju SZO naj bi se s cepivom, ki vsebuje zaščito pred temi tremi sevi virusov gripe, ljudje dovolj dobro ubranili pred boleznijo. Pustimo ob strani razloge, zakaj naj bi se ali naj se ne bi cepili. Če se odločite, da se ne boste cepili, ne bodo odveč nasveti, kako se čim bolje zavarovati, da vas bolezen ne bo prizadela.  Strokovna revija British Journal of Sports Medicine je prav te dni objavila rezultate (ameriške) raziskave, s katero so ugotavljali, kako redna telesna dejavnost vpliva na pogostost in resnost prehladov ter gripe. V raziskavi je sodelovalo 1000 odraslih v starosti do 85 let. Zdravje njihovih dihal so spremljali 12 tednov v jeseni in pozimi leta 2008. Žensk različnih starosti je bilo nekoliko več kot moških. Vsi so poročali o tem, kako pogosto delajo aerobne vaje, in ocenjevali zahtevnost oziroma intenzivnost vaj z ocenami od nič do deset. Spraševali so jih tudi o prehrani in stresnih dogodkih, kajti vse to lahko precej vpliva na imunski sistem.
V raziskavi so ugotovili, da ljudje več zbolevajo pozimi kot v jeseni (13 proti 8). Starejši, poročeni moški zbolijo manjkrat kot mlajši, neporočeni in ženske. Toda najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na bolezen, je telovadba. Tisti, ki telovadijo najmanj petkrat na teden (ne glede na starost, spol in partnersko zvezo), so v 50 odstotkov manjši nevarnosti, da zbolijo, v primerjavi s tistimi, ki telovadijo manj ali nič. Odrasli Američani so po statističnih podatkih prehlajeni od dva do štirikrat v enem letu, otroci pa celo od šest- do desetkrat, kar stane približno 40 milijard dolarjev na leto. Američani pač vse preračunajo. Škoda, da se pri nas to ne dogaja.
Telovadba oziroma kakršnakoli telesna aktivnost, ki požene kri hitreje po žilah, vpliva na celice imunskega sistema, ki začasno prav tako hitreje krožijo po telesu. To se sicer pozneje umiri, vendar vsako tako dejanje okrepi budnost nadzora nad virusi in bakterijami, zato se število in resnost okužb precej zmanjšata, pravijo znanstveniki. Tudi ta raziskava potrjuje, da bi več ur telovadbe v šoli zmanjšalo število zbolelih otrok, kar bi posledično pomenilo tudi manj bolnih odraslih. Da ne govorimo o tem, da več telovadbe ščiti pred številnimi drugimi boleznimi, tudi debelostjo.