Če verjamete ali ne – Severa glasu ni šolala. »Malo sem trmasta glede pridobivanja znanja v umetnosti. Včasih začutiš, kje bi rad znal malo več, kje ti pa mogoče ni niti treba ter z znanjem in sposobnostmi iščeš svojo pot.« Vrsto let že vodi popoldanske likovne delavnice za otroke in mlade. »Na tečajih učim o pravilih likovne umetnosti, enako pozornost pa namenjam otrokovemu iskanju lastnega notranjega izraza.« Kot v glasbi. »Pomembno je, da si odprt v sebi, kadar ustvarjaš, da je odprta tvoja duša.« Od kod v svetu, kjer bi marsikdo za slavo in uspeh pohodil drugega, želja, da bi sama pomagala? »Poskušam pomagati tako, da naglas trdim, da imamo vrhunsko domačo ponudbo, predvsem táko, ki se ne sili v ospredje. Kakovosti je že zdaj veliko, a šovbiznis ima res neke posebne značilnosti. Zaradi skrajne tržne in nevsebinske logike vsi posredno tonemo.«
Prav zato je bila Severa sopobudnica in sovoditeljica prvega slovenskega kongresa glasbenikov v Cankarjevem domu; pozneje je sicer morala na ta račun pogoltniti marsikatero grenko. »Zadnji čas je bil, da se vprašamo o odnosu do domače produkcije. Mediji imajo ogromno odgovornost, zato smo se odzvali prav na medijski zakon.« Kaj se ji zdi tako zelo moteče? »Več reči. Uredniška politika tipičnega komercialnega radia ni usmerjena v iskanje ali vsaj prebiranje materiala, tako domačega ali tujega, temveč zgolj v plasiranje predpisanega. Uredniki ne smejo iskati! Ker smo v času, ko vsebina ni popularna, ko smo bombardirani z vsem z vseh strani, bi bilo še toliko pametneje, tudi tržno, da uredniki sami iščejo, namesto da se jim morajo glasbeniki ponujati ali celo vsiljevati sami!« Za vse pa, samokritično priznava, le niso krivi zgolj mediji; precejšnjo odgovornost imajo sami izvajalci. »Tistim, ki se sprašujejo, ali imajo nerodne aranžmaje, besedila, bi namignila, naj premislijo in k sodelovanju pritegnejo aranžerje, naj poiščejo besedila pokojnih pesnikov ali pa se povežejo s sodobnimi avtorji. Idej je še in še!« Severa je prepričana, da so kljub negativnemu odzivu dela javnosti s kongresom dosegli svoj namen. »O težavah izvajalcev in kakovosti glasbe se zdaj končno vsaj javno govori. Prepričana sem, da se bo sčasoma tudi marsikaj spremenilo,« sklene Severa Gjurin, ta samokritična, razmišljujoča in nadarjena predstavnica težko pričakovane sveže generacije estradnikov, ki zbujajo upanje, da bodo z dobro napisanimi in izvedenimi aranžmaji veliko prej in bolje kot pa z zakonsko določenimi kvotami v slovensko glasbo končno le vrnili težko pričakovano kakovost.
1. Osrečuje me: narava. Od mikro odtenkov jesenskih listov do zemlje in oblik v vesolju. Pristni ljudje, bližnji, delo z otroki.
2. Potlači me: Nizek zračni pritisk.
3. Žene me: dobra glasba, tuja in domača. Na primer pesmi Konc Janija Kovačiča ali War Boba Marleyja.
4. Želim si: iti naslednjo pomlad na Krnska jezera.
5. Če bi bila predsednica vlade, bi: zmanjšala iz leta v leto močnejši vpliv političnih vzvodov na medije. Lastniško, posredno, neposredno – čim manj, tem bolje.
