Urška Odar
Urška Odar prihaja iz vasi Jereka pri Bohinjski Bistrici in je študentka na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Ko bo končala študij, bo poučevala glasbo. »V letniku nas je samo deset, zato smo se zelo zbližali in postali dobri prijatelji. Kolegica in hkrati cimra Marija ima zasluge, da sem danes tukaj. Zdelo se ji je, da sem idealna za vašo preobrazbo. Nekega dne, ko sem stopila skozi vrata stanovanja, mi je prijazno dejala: Samo da veš, prijavila sem te na Janino preobrazbo. Da ne boš presenečena, če dobiš kakšno pošto. Delo, ki so ga opravili vaši lepotni strokovnjaki, me je tako navdušilo, da se grem zdaj v Maribor pokazat kolegom,« je presrečna povedala še ne 21-letna Urška.
Temnolasi Gorenjki ni bilo prav nič težko pri srcu, ko se je začasno preselila v Maribor, saj je že zelo zgodaj šla od doma. Srednjo šolo je obiskovala v Ljubljani in že takrat se je navadila, kako je, če se vračaš domov le za konec tedna. »Ljubljane sem se v teh letih naveličala. Preveč je bilo vrvenja in hitenja, to ni zame. Raje imam bolj umirjeno življenje v sožitju z naravo. Zato je bila selitev v Maribor pravi balzam za dušo. Tu vse poteka počasneje, vse je na takšni razdalji, da jo zlahka obvladam peš. Zgovorni in veseli Štajerci so pravo nasprotje nas zadržanih in sramežljivih Gorenjcev,« je povedala mladenka, ki je zrasla z glasbo.
Stara mama in mama sta dolgoletni članici pevskih zborov. »Tudi sama od malega pojem. Mama je opazila moj talent in me vpisala v glasbeno šolo, smer klavir. Takrat mi je šlo na živce, da moram vaditi, zdaj pa sem ji hvaležna za vztrajnost, saj rada prebiram svoje najljubše skladbe na črno-belih tipkah.« Študij glasbe na Pedagoški fakulteti je bil logično nadaljevanje njene glasbene poti. Ob koncih tedna se Urška pridno vrača domov, kjer že dobro leto vodi pevski zbor Triglavske rožce. »Zdaj nastopamo po okoliških prireditvah in proslavah, želimo pa si iti na prave turneje in se predstaviti tudi širšemu slovenskemu občinstvu,« je razkrilo svoje načrte to mlado dekle, ki uživa tudi v prebiranju lahkotnejših romanov s srečnim koncem. Kot klena Gorenjka je rada doma, vsake toliko pa se odpravi na kakšen sprehod. »Seveda nič prezahtevnega, saj nisem nikoli nič trenirala niti se aktivno ukvarjala s športom,« se je zasmejala in odhitela proti Mariboru. Tokrat je v avtomobilu sedela sama, saj prej ni objavila na internetu, kam se bo odpeljala. Z deljenjem stroškov za prevoz namreč skromna študentka zasluži nekaj evrov.
Nasvet frizerja in mojstrice ličenja
Urška je frizerju povedala, da v salonih nimajo ravno dobička zaradi nje. Nazadnje je bila pri frizerju lani pred novim letom. Odtlej si je puščala daljše lase, tudi barvala se ni, saj si je želela naravnega videza. »Prej sem hodila k frizerju na tri mesece. Nato dolgo nič, zdaj pa sem hotela priložnost, ki sem jo dobila s preobrazbo, dobro izkoristiti. In sem pustila, da so z mojimi lasmi počeli, kar so hoteli, saj sem popolnoma zaupala v uspešno lepotičenje,« je povedala Urška, ki je bila na koncu navdušena nad asimetrično postriženo pričesko. Frizer ji je tudi spremenil barvo. Velik narastek ji je pobarval s temno bakreno, ob strani pa nanesel nekaj bolj živo bakrene.
Urška ni dekle, ki bi za ličila zapravilo veliko denarja. Največkrat si poudari le trepalnice, ob kakšni res veliki priložnosti pa uporabi še senčilo za veke. Zato je nestrpno čakala, kako jo bo naličila mojstrica Manca. Ta ji je najprej s pudrom in korektorjem zakrila rdečico, oči pa potem, ko ji je oblikovala obrvi, poudarila s svetlo rjavim svinčnikom, na veke ji je nanesla svetlo rožnato in rjavo, trepalnice pa poudarila z debelo plastjo maskare.
Tekst: Andreja Comino andreja.comino@delo-revije.si
Foto: Mateja Jordovič Potočnik
Ličenje: Manca Maselj
Stilistka: Saša Prelesnik
Pričeska: Andrej Frelih za Alexhairbodyline, Trg republike – Pasaža Maximarketa, Ljubljana
Lasna kozmetika: z.one
Oblačila: Olsen / Nama
Jana št. 46, 16.11.2010
