Nova koalicijska vlada je 10. novembra 2010 doživela ognjeni krst. Razjarjeni študenti so se v protest zaradi nameravanega zvišanja šolnine lotili poslovne zgradbe blizu parlamenta, v kateri imata sedež obe vladni stranki, konservativna in liberalno-demokratska. Ikonična fotografija zakritega mladeniča, ki v soju plamenov razbija stekleno okno, je obkrožila časopisne naslovnice, povzročila val zgražanja, pa tudi izjave podpore.
Prepričanje, da so Angleži preveč stoični za nasilne poulične proteste, bo v naslednjih mesecih na preizkušnji. Študentske organizacije napovedujejo za 24. november val demonstracij in protestov po vsej državi. Bo premier Cameron vključil vzvratno prestavo, tako kot je pred dvajsetimi leti »bitka na Trafalgarskem trgu proti davkom« streznila železno lady, takratno premierko Margaret Thacher?
V nasprotju z nemško vlado, ki se je tokratne krize (dokaj uspešno) lotila po Keynesu, britanskem ekonomistu, ki je predlagal javna dela in državne investicije za reševanje gospodarstva, se je nova britanska vlada ideološko oprijela nasprotne logike. Že takoj po prihodu na oblast po spomladanskih volitvah je napovedala drastično klestenje blagostanja in po drobcih prihajajo detajli. Največjo težo reform bodo nosili socialni programi, slabo pa se, kljub prvotnim zagotovilom, piše tudi nacionalnemu zdravstvu in šolstvu na vseh stopnjah.
V začetku novembra je vlada predstavila predlog za zvišanje šolnin za dodiplomski študij. Od sedanjih enotnih tri tisoč funtov na leto šolnine na vseh univerzah, ki so doslej sprejemale denar iz državnega proračuna, naj bi se prispevek študentov v šolskem letu 2012/13 dvignil na 6–9 tisoč funtov na leto. Univerze naj bi poslej same določale ceno za študij na svoji ustanovi in bi jo lahko spreminjale glede na študijsko smer. Odplačevanje šolnine pa naj bi, tako kot v Združenih državah Amerike, obremenilo diplomanta, ko bo začel prejemati plačo in potem naslednjih 30 let.
Laburistična opozicija ocenjuje reformo kot masivno krčenje financiranja univerz, kar bo »znižalo kakovost britanskega visokošolskega študija, celi generaciji mladih zaprlo vrata in ogrozilo britansko gospodarsko prihodnost«. Študenti na univerzi Cambridge so že protestirali proti »trgovanju z izobraževanjem«.
Tudi drugod so vladno potezo sprejeli z ogorčenjem. Nacionalna študentska zveza (NUS) in sindikat univerzitetnih delavcev Zveza univerz in kolidžev (UCU) sta 10. novembra organizirala demonstracije. Iz sprva napovedanih dva tisoč udeležencev je število naraslo na 25 tisoč, kar je daleč preseglo priprave metropolitanske policije. Sprva miren protest se je kljub dodatnim policistom sprevrgel v poulične izgrede in zasedbo poslopja Millbank; za to je vlada obtožila »peščico ekstremistov«.
Britanska javnost že od »bitke na Trafalgarskem trgu« leta 1990 proti dodatnemu obdavčenju ni vajena na zaslonih gledati domačih razbijaških prizorov. Te demonstracije so prvi znak, da nacija ne bo pohlevno sprejela, da jo vlada »postriže«, posebno ob pričakovani rasti brezposelnosti. Za oceno, kako bo na položaj vplivala dobrovoljna reforma socialne države, ki jo je pravkar predstavil nekdanji opozicijski vodja, »mirni mož« Iain Duncan Smith, pa je še prezgodaj.
Precej kritik leti na liberalne demokrate. Njihov vodja, današnji podpremier Nick Clegg, je pred volitvami namreč obljubil, da ne bo dopustil višanja šolnin. Napoveduje se mu še revolt v lastnih vrstah.
Piše: Jana Valenčič Jana št. 46, 16.11.2010
