Veliko ljudi ima težave s spanjem. Veliko (verjetno preveč) jih jemlje zdravila proti nespečnosti, medtem ko se drugi zaradi manj spanja ne vznemirjajo in to sprejmejo kot dejstvo. Vendar pa tudi odrasel človek potrebuje dovolj spanja, da lahko dan preživi čim bolj plodno.
Nedavne raziskave so pokazale, kakšen vpliv ima samo ena ura spanja dnevno (oziroma na noč) več. Vpliva na zdravje, na razpoloženje, telesno težo in celo na živahnost spolnega življenja. Odrasel človek naj bi spal od sedem do osem ur na noč. To prispeva k boljšemu zdravju, saj so raziskave pokazale, da pomanjkanje spanja vpliva na razvoj zelo resnih bolezni, kot so bolezni srca in žil, infarkt, sladkorna bolezen in debelost. Če se vam nekajkrat na leto zgodi, da ne morete spati, to še ni nevarno, saj se enako dogaja vsem ljudem, mladim in starim. Posledice se bodo poznale šele po letih pomanjkanja spanja. Vendar pa je ena od raziskav pokazala, da je lahko tudi drugače. Desetim mlajšim delavcem v nočni izmeni, ki so jo uvedli samo poskusno, so se posledice pokazale že po štirih dneh oziroma nočeh: krvni sladkor jim je tako narasel, da so bili v preddiabetičnem stanju. Prisilna nočna budnost ima torej lahko že zelo kmalu precej hude posledice.
Spanje in seks
V posebni raziskavi ameriške nacionalne fundacije za zdravo spanje je 26 odstotkov ljudi izjavilo, da zaradi pomanjkanja spanja in posledične preutrujenosti trpi njihovo spolno življenje. Obstajajo dokazi, da se pri moških, ki premalo spijo, zniža raven testosterona, a mehanizem, kako se to zgodi, še ni znan.
Posebej zanimivo je odkritje, da dovolj spanja pomaga blažiti bolečine. To velja za tiste, ki trpijo kronične bolečine, kot tiste, ki so bili poškodovani. Če spijo dovolj, so bolečine znosnejše. Res so v veliko raziskavah dokazali povezavo med dovolj spanja in zmanjšanjem bolečine. Vendar pa je res tudi, da človek, ki trpi bolečine, težko zaspi. Zato je jemanje primernih zdravil v takem primeru kljub vsemu dobra odločitev. Hkrati pravijo, da smo, če spimo dovolj, varnejši pred poškodbami. Čisto konkretno, premalo spanja lahko povzroči hude tragedije. Priča smo jim vsak dan, ko nekdo samo za hipec za volanom zatisne oči, na primer. Vendar se nesreče zaradi pomanjkanja spanja ne dogajajo samo na cesti. Zelo nevaren je, na primer, kirurg, ki je preutrujen.
Neprespani so popadljivi
Izčrpani, neprespani ljudje so večinoma slabo razpoloženi. Bolje se jim je izogniti, kot pa se izpostaviti njihovi slabi volji. Strokovnjaki pravijo, da pomanjkanje spanja vpliva na naše čustvene odzive. Če je človek preutrujen, se mu bo prej zgodilo, da bo izbruhnil in napadel (pa čeprav samo verbalno) svojega bližnjega. Ali pa se mu bodo ulile solze in bo planil v neutolažljiv jok. Lahko pa se zgodi, da se bo začel histerično smejati. Vse to je nenadzorovano, zaradi preutrujenosti, ki pa ima lahko v življenju nepredvidljive posledice. Nekoga, ki je stalno take volje, se okolica hitro naveliča in se trudi, da bi se ga čim prej znebila. To se lahko zgodi v službi, v zakonu ali med prijatelji.
Kakšna je lahko povezava med spanjem in debelostjo, se verjetno marsikdo sprašuje. Zdi se bolj logično, da tisti, ki spijo več, pridobivajo težo. Če je človek utrujen, se bo težje odločil za telovadbo. Prav tako si bo težje pripravil zdrav obrok in bo raje segel po že pripravljenem ter nezdravem. Drugi razlog, zakaj z manj spanja pridobivamo kilograme, pa je fiziološki. Glavno vlogo pri tem ima hormon leptin. Če spimo premalo, se raven tega hormona v našem telesu zniža. Posledica tega je, da je človek bolj lačen in da si želi hrano, ki je polna maščobe in kalorij, hkrati pa ima malo pomembnih hranil.
Jasnejše misli, boljši spomin
Dovolj spanja nam zagotavlja tudi jasne misli in boljši spomin. Če spimo premalo, to vpliva na dojemanje, pozornost in tudi na sprejemanje odločitev. Raziskave so pokazale, da so ljudje, ki premalo spijo, veliko manj sposobni za reševanje logičnih in matematičnih nalog. Prav tako se jim pogosteje dogaja, da naredijo napako ali pa da, na primer, odložijo ključe v hladilnik ali kaj podobno nenavadnega. Znanstveniki so ugotovili, da med spanjem naši možgani predelajo in uredijo spomine minulega dne. Če spimo premalo, se lahko zgodi, da ti spomini niso »pravilno uskladiščeni«, in jih zato lahko izgubimo. Nasprotno pa nam dovolj spanja zagotavlja, da se ne bomo spominjali dogodkov, ki se niso zgodili. Tudi to se namreč lahko zgodi.
Kakovostno spanje je pomembno tudi za dobro delovanje imunskega sistema. V neki raziskavi so pri 150 prostovoljcih najprej preverili njihove spalne navade, nato pa so jih izpostavili virusu. Pokazalo se je, da so bili ljudje, ki so spali sedem ur na noč ali manj, v trikrat večji nevarnosti, da bi zboleli, kot tisti, ki so spali najmanj osem ur. Vendar pa znanost pravi, da je povezavo med spanjem in delovanjem imunskega sistema treba podrobneje raziskati, da bi lahko z gotovostjo trdili, da so naspani ljudje odpornejši.
