Izkušnje kažejo, da imajo vegetarijanci nekaj prednosti, kar zadeva zdravje. Tako je pokazala tudi nedavno objavljena angleško-škotska raziskava.
Raziskava je bila ena največjih doslej. Enajst let so spremljali 44.500 ljudi in njihove prehranske navade. V tem času je 169 ljudi umrlo zaradi srčnih bolezni, 1066 pa se jih je zaradi njih zdravilo v bolnišnici. Večina med njimi je bila mesojedcev. Med udeleženci v raziskavi je bilo od začetka 15.100 vegetarijancev in 29.400 takih, ki jedo meso in ribe. Rezultate raziskave so analizirali znanstveniki univerze v Oxfordu. Glavno sporočilo je, da vegetarijanska prehrana zelo verjetno varuje zdravje srca in žil bolj kot mesna. Poudariti velja, da je to predpostavka, saj vzročno-posledična zveza vendarle ni dokazana. Po mnenju strokovnjakov vegetarijanci zaužijejo manj nasičenih maščob, morda tudi manj soli (natrija), s tem pa bolj varujejo svoje srce. Toda po drugi strani je res, da lahko tudi z vegetarijansko hrano zaužijemo veliko nasičenih maščob in natrija. Toda vegetarijanci naj bi imeli tudi nižji krvni tlak in manj slabega holesterola.
Zelenjava ni bližnjica do zdravega srca
Kljub takim rezultatom pa prehranski strokovnjaki še naprej pravijo, da je treba jesti uravnoteženo hrano, različno, pa naj vsebuje meso ali pa ne. Kaj to pomeni? Predvsem da je treba jesti svežo zelenjavo, ki je sezonska, zraven pa sadje (prav tako sezonsko), žita in oreške, izogibati pa se je treba predelani hrani, suhomesnatim izdelkom, tudi pri mleku in mlečnih izdelkih je treba biti previden in predvsem zmeren. Če si torej izberete vegetarijanstvo, nikar ne mislite, da ste si s tem že kar izbrali bližnjico do zdravega srca. Vse več je tako imenovanih »polovičnih vegetarijancev«, kakor ugotavljajo prehranski strokovnjaki. To so namreč ljudje, ki so jedli meso in so imeli radi njegov okus, potem pa so se odločili za vegetarijanstvo, a jim meso še diši. Namesto z njim se zadovoljujejo s ponarejenimi zrezki, imitacijami piščančjih filejev, hamburgerjev, klobasicami in hrenovkami, za katere je težko reči, iz česa so. Statistični podatki kažejo, da se je proizvodnja teh izdelkov v zadnjih petih letih povečala za deset odstotkov in še naprej raste.
Ponarejeno meso
Mnogo ljudi se za bolj rastlinsko hrano odloči iz zdravstvenih razlogov, ker želijo nekaj narediti zase. Vprašanje je, ali si s tem ne naredijo več škode kot koristi. Koristno je, na primer, da pojemo manj mesa. Za Slovence je znano, da ga pojemo preveč. Marsikdo ni zadovoljen, če zrezek ne sega čez rob krožnika. Meso bi morali jesti v manjših obrokih in si določiti dan ali dva v tednu, ko ga sploh ne bi jedli. To bi bila za začetek že dobra odločitev.
Po svetu so se že pojavili ponaredki mesa. Marsikje uporabljajo quorn, ki ga naredijo tako, da mikoproteine (iz družine plesni) zmešajo z jajčnimi beljaki, kar ustvari snov, podobno mesu. Pravijo, da takšno meso zdravju manj škoduje. Ali je to res, se bo pokazalo šele čez leta, ko bodo ljudje umetno meso uživali dovolj dolgo, da bi lahko čutili posledice. Drugi nadomestek mesa je soja. Tudi glede nje so strokovnjaki razdvojeni. Najprej zato, ker so za večjo pridelavo soje marsikje globoko izsekali deževni gozd, potem pa seveda zaradi gensko spremenjene soje. Kakorkoli že, večinoma taki hrani ljudje očitajo pomanjkanje okusa. Pravijo sicer, da se je mogoče na to navaditi. Večinoma pa mesojedci, ki so se odločili, da bodo dan ali dva v tednu brez mesa, pravijo, da je »ponarejena hrana« groznega okusa, in se raje odločijo, da so tudi brez nje. Kuharji pa, zanimivo, pravijo, da so nadomestki nesmiselni. Če imaš rad okus mesa, potem jej meso.
Raje manj, pa tisto dobro
Pri takih raziskavah, kakršna je bila angleško-škotska, je treba preveriti še marsikaj drugega. Denimo, koliko so bili stari ljudje, ki so sodelovali v njej, in kakšno meso so jedli. Vemo namreč, da se življenjska doba podaljšuje, s tem pa tudi vpliv snovi, ki jih s hrano zaužijemo in se z leti kopičijo v telesu. Z zelenjavo in sadjem, na primer, dostikrat zaužijemo pesticide, ne da bi vedeli. Tudi meso je »obdelano«.
