Novo leto se je komaj dobro začelo, pa so nas že zasuli s podražitvami – v Ljubljani, na primer, se nam poleg podražitve omrežnine, ki je že tu, napoveduje podražitev vode in odvoza smeti, ampak potem si še ne gre oddahniti, ker pride še podražitev grobnine. Biti mrtev ni poceni, kaj šele zastonj!
V nebo!
Se še spomnite, koliko ste pred letom dni dali za kilogram kruha? Ne, jaz tudi ne, ampak na srečo si te stvari prijazno zapomni Statistični urad RS, zato vemo, da je kilogram kruha v prodaji na drobno lani stal povprečno 3,42 evra, leta 2023 pa 3,30 evra. Se niti ne zdi tako velik skok, ampak leta 2020 je bila povprečna drobnoprodajna cena kruha 2,42 evra. Škatla z desetimi jajci je z 1,80 evra leta 2020 splezala na 2,39 evra leta 2023 in za cent manj, na 2,38 evra, lani. Če ste si leta 2020 zaželeli goveje juhe, je bil kilogram govejega mesa s kostjo 6,27 evra, leta 2023 8,55 evra in lani, hop!, 9,82, skoraj deset evrov. Samo dobra štiri leta pozneje. Medklic, Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo FAO bi vam rada povedala, da so globalne cene hrane lani v primerjavi z letom 2023 padle za 2,1 odstotka. Žito se je lani pocenilo za 13,3 odstotka.
Je vseslovenski bojkot trgovcev prava taktika za znižanje cen, tako tistih v trgovini na drobno kot onih na položnicah?
Zmaga. Z napako
Tole je kratek sprehod skozi nedavno dogajanje na Hrvaškem: dva petka nazaj so Hrvati, besni, ker se že od prevzema evra s prvim januarjem 2023 vse, še posebej pa hrana, strahovito in povsem brez pravega razloga draži, v veličastnem prikazu narodne sloge bojkotirali trgovine, pa ne le trgovin z živili, ki jim je bil bojkot predvsem namenjen, samevali so tudi druge trgovine in trgovski centri. Zdelo se je, da so hrvaški potrošniki zelo učinkovito ugriznili nazaj, promet v trgovinah na drobno je upadel za 53 odstotkov, število izdanih računov pa za 44 odstotkov glede na petek pred tem. Juhej?
Niti ne.
Kruh in mleko je vendarle treba enkrat kupiti, ne? Lahko si vse vnaprej nakupiš dan pred bojkotom ali pa greš v trgovino dan po njem, a kakorkoli obrneš, česar niso prodali v petek, so v četrtek ali soboto. V soboto po bojkotu, mimogrede, so zabeležili več nakupov kot teden dni prej, potrošniki so očitno nadomeščali zamujeno. Bojkot je najbolj prizadel upokojence, petek je namreč dan za popuste, tem pa so se z bojkotom odpovedali – in v soboto nakupovali po rednih cenah. Ne moreš zmagati.
V soboto po bojkotu so bile slovenske trgovine ob hrvaški meji nabito polne hrvaških kupcev, po ljubljanskem BTC se pa ti že tako razlijejo vsako soboto. Tole je problem: iti na nakupovalni izlet v sosednjo državo vsake toliko je eno, redno tam kupovati živila za vsakodnevno uporabo – še posebej za one, ki ne živijo zelo blizu meje – pa čisto nekaj drugega, saj cena prevoza požre ali vsaj zniža morebitni prihranek. Da o izgubljenem času niti ne govorimo.
Ne bojkotirajte, ukrepajte! Več vidnih hrvaških politikov, celo sam gospodarski minister, se je ponosno pridružilo pobudi za bojkot. Politiki, se je pokazalo, niso ničesar razumeli. So jih potem državljani z ne prav prijaznimi komentarji na spletnih omrežjih poučili, da od njih ne pričakujejo sodelovanja pri bojkotu, temveč hočejo, da ukrepajo, saj ima samo vlada vzvode, da s sistemskimi ukrepi omeji rast cen.
Stranski učinek hrvaškega bojkota je bilo njegovo širjenje v sosednje dežele. V Bosni in Hercegovini so začeli pozivati k bojkotu trgovcev, v Črni gori so rekli, mi bi tudi, po slovenskih družbenih omrežjih so se začeli širiti pozivi, dajmo še mi!
A ti pozivi niso tako organizirani kot na Hrvaškem, bojkota, ki naj bi se po pozivih že začel, ni pri nas nikjer čutiti. Ne zgolj zato, ker imamo Slovenci višje plače in nižje cene od Hrvatov. Tudi ne zgolj zato, ker so pri nas trgovske marže nižje kot na Hrvaškem. Prej bi lahko rekli, da morda nekateri pozivov k bojkotu niti opazili niso, drugi pa si pravijo, enodnevni bojkot ne more biti recept za zmago. Hrvati gredo lahko ceneje nakupovat v Slovenijo, kam naj gredo pa po cenejša vsakodnevni kruh in mleko Slovenci? V Avstriji se že dobi cenejši pralni prašek, hrana je pa dražja kot pri nas. Sveže sadje je dražje. Avstrijski Hofer je dražji od slovenskega, so se prepričali slovenski kupci. Na italijanski strani meje so resda cenejše trgovine, ampak za Štajerce, recimo, so neugodno daleč.
Bi bil potencialni slovenski bojkot slovenskih potrošnikov torej nesmiseln in nekoristen? Zveza potrošnikov Slovenije ne misli tako: »Bojkoti so legitimen in glasen odraz nezadovoljstva. Bojkotiranje nepotrebnih nakupov lahko trgovcem na drobno pošlje močno sporočilo o pomenu cenovne dostopnosti in poštenih cen.« Že, ampak primeri po svetu kažejo, da bojkoti redko prinesejo dolgotrajne učinke.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 5, 4. februar 2025.
