"Skupaj smo bili od srednje šole, marsikateri med nami je že takrat dobil fanta ali punco in se je naša druščina tako širila. Prijatelji smo ostali tudi potem med študijem, pa še po tem, ko smo se poročili in dobili otroke … Zelo veliko smo se družili. In kaj je prišlo med nas? Politično prepričanje. Z možem sva edina v družbi v nazorskem smislu hodila v drugo smer kot preostali, a prej to ni bil problem. Naše debate so bile včasih res glasne in strastne, a vedno konstruktivne. Potem pa se je ena iz družbe začela malo resneje pečati s politiko in kar naenkrat moja in moževa stališča in razmišljanja niso bila več dobro sprejeta; kar utihnili so in se zarotniško gledali. In se je potem začelo dogajati, da nisva bila več vabljena na praznovanja in izlete, a ko sem jih o tem kdaj kaj vprašala, so se kar nekaj izmotavali in si izmišljevali izgovore. In sčasoma, proces izločevanja je trajal nekaj let, sva popolnoma izpadla iz te družbe. Saj se zaposliva s hobiji in podruživa s kom, a vsaj meni je, kot da sem nepovratno izgubila pomemben del življenja. Včasih me ima, da bi kar šla, kadar se dobijo ob kakšnem rojstnem dnevu, in jim brez dlake na jeziku povedala svoje … pa bi bilo vse brez smisla. Kam smo prišli, res, ko politična prepričanja tako razdvajajo prijatelje. Kot družbi se nam ne piše nič dobrega, če ne bomo znali sobivati in sprejemati drugače mislečih, se vam ne zdi?"
Vojka
