Ne nad homofobnimi državljani, ampak nad agencijo in Delom, ki sta te »strokovne« izsledke objavila. Brez zadržkov. Pa saj velika večina državljanov »problematičnega« Roma ali pa »sumljivega« begunca še nikoli ni srečala! Zakaj bi se jih bali? Grožnjo in strah so jim očitno podtaknili mediji. Ti živijo od napihovanja slabih novic. Tudi rezultati ankete so bili objavljeni na prvi strani. Ker strah se res dobro prodaja.
Odkar v Tarči in še kje na TV SLO žvečijo stokrat prežvečeno, večkrat preklopim. In tako sem pred časom na HTV zasledila pogovorno oddajo, v kateri je eden od gostov naštel razloge za današnje vseobsegajoče strahove in fobije. Tudi on je okrivil medije in »strokovnjake«, ki pred večino vsega, kar nas skrbi, postavijo pridevnik apokaliptično. Apokaliptični vojni spopadi, apokaliptične strategije in politike, apokaliptične geostrateške razmere, apokaliptične podnebne spremembe, apokaliptično pomanjkanje hrane in vode, pa izumiranje živali, verski spopadi … Skratka, svet je pred apokaliptičnim koncem. Mimogrede, svetopisemska sopomenka za apokalipso je konec sveta.
Res je, strah se dobro prodaja. In ankete to potrjujejo. Sem iz časov, ko so se javnomnenjske ankete delale na terenu, od vrat do vrat. Tu in tam še pozvoni moj stacionarni telefon: delamo anketo … a preden oni pove, kakšno, se zahvalim in odložim. Kako torej danes sploh nastajajo ankete? So sploh verodostojne? Berem, da ima Mediana za redno zbiranje podatkov tudi spletni portal, imenovan Inštitut Mediana. Prostovoljci so za sodelovanja nagrajeni z boni za nakupe v določenih trgovinah. En glas, en zvečilni? Recimo. Ker verjetno nabor sodelujočih ni ravno reprezentativen, bi morda veljalo povedati, kakšen pa je. Kdo so ti, ki odsevajo slovensko javno mnenje? Svoje, a tudi moje in vaše! Kdo so ti, ki sodelujejo? Da bomo bralci vedeli, kdo tudi v mojem imenu trdi, da nas danes najbolj ogrožajo begunci in Romi.
Marsikaj je treba presoditi z več plati. Zadnjič je v družbi beseda nanesla na zelo vročo temo. Začenja se novo šolsko leto. Stanovanja, najemnine, dobičkarstvo, bogati lastniki, revni najemniki, pogoltnost, kopičenje naložbenih nepremičnin. Dve stanovanji oddajaš in vsakih nekaj let se nabere za eno novo. In potem oddajaš tri, pa štiri …. Pa se je oglasil eden z izkušnjo. 40 in nekaj metrov veliko novejše stanovanje oddaja za 500 evrov. Skupaj s stroški to znese nekaj več kot 700 evrov. Nedosegljivo za študentski par. Kako more? A se ni vdal. In je razložil. Z najemnino letno »zasluži« šest tisoč evrov. Ko plača 25-odstotni davek, mu ostanejo dobri štirje tisočaki. Kar pa je precej manj, kot v Ljubljani stane en kvadratni meter novega stanovanja! Tudi če bi 40 let oddajal to stanovanje in ne bi nič obnavljal, se ne bi nabralo za nakup novega, podobnega! Očitno gre pri nas za razpad celotnega stanovanjskega trga. Novodobni bogataši kot nori vlagajo v luksuz. Ker lahko. Ker imajo. Kupijo eno, pa drugo, morda še tretje … Te bi bilo treba vprašati, od kod jim in kako je z njihovimi davki. In še one pri političnih koritih, ki jim takšno mešetarjenje omogočajo. Novega davka na nepremičnine ni, obeta socialne države pa tudi ne. Pa je Slovenija kot republika to v mnogočem že bila. Streho nad glavo smo imeli.
Žal gremo v drugo smer. Kdo bi verjel, dokler se ni zgodilo, da lahko farmacevtka zaradi ugovora vesti zavrne recept za izdajo kontracepcijskih tablet? Kam nas nese? Vam jutri veganka ne bo prodala zrezka, Jud pa zavrnil delo ob sobotah?
Kolumna je objavljena v reviji Jana, št. 42, 15. oktober 2024.
