"Na začetku počitnic je šla naša družina na dopust, letos smo si zanj vzeli kar tri tedne. Hčerka, zdaj bo šla v tretji razred, je hrčka, ki ga ima kako leto, dala v varstvo moji mami. Lani je zanj skrbela tašča in se je vse dobro izšlo, letos pač ne. Ko smo se vrnili, je hčerka takoj, ko je videla živalco, rekla, da to ni njen hrček. Meni, če povem po resnici, se zdi čisto enak, primerjala sem stare fotografije in res ne opazim razlike, hčerka pa še vedno trdi, da to ni njen ljubljenček. V resnici je moja mama kar hitro zaključila to debato, češ kaj se gre, da je zdaj užaljena, tako lepo je skrbela zanj, pa dobi v zahvalo obtožbe. Pa da ne bo nikoli več skrbela zanj. Ko sem jo na samem vprašala, kaj se pravzaprav dogaja, je postala nenavadno osorna in še mene obtožila nehvaležnosti. Hčerka, ki je za hrčka res lepo skrbela, zdaj sploh noče več k mojim staršem, moji mami pravi morilka in lažnivka. Za tega hrčka skrbi enako lepo, vztraja pa, da je to druga žival. Moram priznati, da ji verjamem. Razumela bi, če bi mi mama povedala, da je pač oni hrček umrl in je nabavila novega – tudi pri moji sodelavki se je to zgodilo in so potem takoj na skrivaj nabavili enakega, a otroka nista opazila razlike – in mi ni jasno, zakaj to zanika. Meni bi lahko povedala, ne bi je izdala hčerki. Tako smo zdaj v kar napetih odnosih, na eni strani žalostna hči, ki se otepa vsakršnega stika s svojo babico, na drugi strani moja užaljena mama. Saj sčasoma se bo verjetno vse uredilo, ampak problem je, ker se kmalu začne šola in hčerka po pouku hodi k mojim staršem, kjer počaka na naju z možem. Kako zgladiti vse skupaj, kaj predlagate? Hvaležna vam bo za odgovore."
- Špela
Odgovore porotnikov si lahko preberete v reviji Jana, št. 35, 27. avgust 2024.
