Imate tudi vi nevšečnost, ki bi ji radi prišli do dna s pomočjo porote? Porotnikom pišite na: Revija Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje ali na e-naslov: jana@media24.si, s pripisom Prostovoljno pred poroto.
Pismo bralke:
"Moj sin ima že tri leta punco, zveza je resna, omenjata poroko in se pogovarjata o otrocih. Ta punca, ki ji ne morem prav nič očitati, je zelo verna, prav tako njena družina. Jaz ne verjamem v nikogaršnjega boga in res težko razumem ljudi, ki hodijo v kakršnokoli cerkev, sledijo njenim naukom, obredje se mi zdi naravnost smešno, vse to trkanje po prsih, poklekanje, vstajanje, žebranje … O veri v tem smislu se s sinom nisem nikoli pogovarjala. Ko je začel zahajati k dekletovi družini, so ga vabili tudi s sabo k maši, z njimi je praznoval krščanske praznike. Ne vem, kako je vse to sprejemal in dojemal, a zdaj se zdi, da je zelo »noter padel«, saj razmišlja o tem, da bi prejel zakramente, ker se seveda želi dekle poročiti cerkveno. Njegovi otroci bodo vzgajani v veri in tako naprej. Meni se to upira, cerkvena poroka se mi zdi nesmiselna, itak ni »legalna«, velja le civilna. Tudi morebitnih vnukov ne želim spremljati v cerkev in ne želim praznovati krščanskih praznikov, ker pač v to ne verjamem. Če pa bom pri tem sodelovala, bo to čisto svetohlinstvo. A to tudi pomeni, da se bom na neki način odrezala od sinove družine. Naj torej obdržim ponos in ravno hrbtenico ali se uklonim nekim navadam, ki so mi tuje?
- Slavka
Odgovore Janinih porotnikov si lahko preberete v reviji Jana, št. 38, 19. 09. 2023