Pojdi se zabavat, ampak nikar se ne napij in bodi do osmih doma, predstava je bila namreč ob devetih. Ravno dovolj časa za prho in preoblačenje. Res je šel, a prav dobre volje ni bil, ko se je vrnil. Zabava se je ravno dobro razvnela, pa je moral iti.
»A v temle boš šla v gledališče?« se je zgrozil in strmel v mojo novo obleko, ki sem jo ravnokar nataknila nase. Kaj pa je z njo narobe? Vse, je zagodrnjal. Zelena obleka in bele pentlje! Kvačkane, sem pribila. Še huje, je rekel. To je vendar v modi! Lepo te prosim, saj si vendar uglajena dama srednjih let, je zarenčal. Reči pa je hotel: saj si vendar stara babetina ... ne, raje ne razmišljam, kaj si je v resnici mislil. Pentlje torej niso zame. Pa čeprav mi je tista zadaj tako lepo pokrivala nekaj preveč bokov. In tudi ona spredaj ni bila povsem brez razloga.
»Ja, le pazi, da ne boš povzročila kakšnega družinskega razdora,« je rekla babica. »Vnukovi sestri se še zmeraj ne pogovarjata, pa je minilo že leto in pol od lanske maškarade.« In je začela znova razlagati zgodbo, ob kateri se tako reži, da je pravzaprav nismo nikoli slišali v celoti. Morda jo bo tokrat povedala do konca, sem si milila.
Sestri sta namreč imeli na pustni torek lansko leto zelo različne opravke: starejša naj bi prejela nagrado za najuspešnejšo mlado menedžerko, mlajša pa je šla na študentsko pustovanje. Mlajša je starejšo prosila, naj ji posodi svoj kostum za prostitutko z enega prejšnjih pustovanj, ta pa je odvrnila, da ji bo vse lepo zložila čez stol. Mlajša je zvečer pribrzela, se namaskirala in odbrzela žurirat. Starejša se je prav tako prišla domov preobleč in z grozo ugotovila, da je njena dizajnerska večerna obleka, ki jo je naročila pri hudičevo dragem kreatorju, izginila. Tista za prostitutko pa je še zmeraj visela čez stol. Mlajša je imela mobitel seveda izklopljen.
»In zdaj boš rekla, da se je starejša oblekla v kostum za prostitutko, ker si je mlajša pomotoma oblekla njeno večerno obleko?« je bil nejeveren cenjeni soprog.
»Ne, ne,« je hitela babica. »Oblekla si je pač neko drugo večerno obleko. Drama se je začela, ko je prišla ta mala domov in povedala, da je dobila nagrado za najboljšo masko. Si misliš – dizajnerska toaleta dobi nagrado na študentski maškeradi?«
Ampak cenjeni soprog še zmeraj ni bil pripravljen iti na prireditev z ženo, našemljeno v pentlje. Malce sem kolebala, ali se zaradi psihičnega nasilja splača ločiti ali pa naj se vdam in odparam pentlje. Sklenila sem kompromis – tisto na riti sem odparala, ono spredaj pa obdržala. Kaj je hotel, vdal se je in sva šla. V preddverju gledališča sva srečala njegovega namrgodenega šefa v kratkih hlačah in japonkah, njegova žena pa je bila oblečena v elegantno obleko s podobnimi pentljami, kot sem jih imela jaz. Ločila se bom, je siknila. Še zmeraj ne vem, ali je prišel z istega piknika kot cenjeni soprog.
Kolumna je bila objavljena v reviji Jana, št. 34, 22. avgust, 2023.
