V mislih nimam samo staršev, ampak vse, ki pomenijo otroku splet odnosov doma – stare starše, brate, sestre, varuške, prijatelje in sosede, ki so lahko dober ali slab zgled. Iz domačega okolja prinese otrok v šolo vse, kar se je naučil in kar je izkusil, popotnica je lahko spodbudna ali pa tudi ne. Za otroke, ki so neubogljivi in »žleht«, mnogi starši upajo, da jih bodo že v šoli naučili kozjih molitvic, torej reda in discipline. Učitelji in vzgojitelji pač to znajo in za to so navsezadnje plačani, a ne?
Trikotnik
Ne ljubezenski, temveč na enem vogalu otrok, na drugem starši in na tretjem učitelji. Druga dva vogala bi morala sodelovati v prid prvemu, kar se zmeraj ne posreči. Starši se upravičeno jezijo na nepotrpežljivega učitelja, ki ne zna razlagati snovi, in učitelj prav tako z razlogom obtožuje starše, ki otroka ne naučijo osnovnega reda in ga niti ne vprašajo, ali je napravil naloge. Včasih pridejo nesporazumi tako daleč, da se morajo vmešati ravnatelji, inšpektorji in celo odvetniki.
Žal odrasli mnogokrat ne razumemo niti najpreprostejših domačih nalog, ki jih imamo. Recimo – učitelj lahko učencem stokrat zabiča, da je treba starejše spoštovati, jim pomagati in vsekakor odstopiti sedež v nabitem avtobusu. Ampak učitelji niso zraven učenca v nabitem avtobusu, starši pa so. Če bodo mirno sedeli in gledali skozi okno, da ne bi »videli« invalida z berglami, ki izgublja ravnotežje, ker se nima kam prijeti in sesti – bo tako ravnal tudi njihov otrok. Če pa bodo otroku rekli, naj vstane in mu ponudi sedež, bo najbrž slišal iskren hvala in opazil iskrice v invalidovih očeh. Morda bo celo ugotovil, da so v avtobusih namenjeni invalidom posebni sedeži, zasedajo pa jih mladi in zdravi. In da to ni prav.
Vsega se naučiš doma
Zgodbe včasih povedo več kot pridige in nasveti, tu je ena, ki jo dobro poznam. Fant, sicer odličen učenec, je bil za glavo večji od vrstnikov, oboje je hudo dražilo tri mulce, ki so komaj rinili iz razreda v razred. V velikana so se kar naprej zaletavali in ga izzivali. Ko mu je bilo dovolj, jih je tu in tam prebutal in potem so imeli probleme vsi štirje. Starši in razrednik so ga proti koncu osnovne šole prepričali, naj jih ignorira, in nekaj časa mu je to res uspevalo. Potem so se še bolj nesramno spravili nanj in fant je doma povedal, da tega ne zdrži več in da jih bo znova naklestil. Mama je poklicala razrednika, on pa fanta. Takšnih reči ne moreš reševati sam, za to sem tu jaz, mu je zabičal. Ko bodo izvedeli, da sem vam povedal, bom za povrh še tožibaba, je odvrnil učenec. Nič ne skrbi, je rekel razrednik. Med poukom je odprl vrata razreda, poklical trojko na hodnik in tako vpil nanje, da je slišala vsa šola. Rekel jim je, da je videl, kako rinejo v sošolca, na posnetku varnostne kamere. Fant je imel potem zares mir.
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 34, 22. avgust, 2023.
