Še ne tako dolgo nazaj, v 50. letih prejšnjega stoletja, nekako takrat, ko so bile rojene današnje babice, so imele šolane ženske zelo velike možnosti, da bodo vse življenje samske. Kar četrtina se jih ni nikoli poročila, v primerjavi z le sedmimi odstotki žensk, ki niso imele univerzitetne izobrazbe. Te številke sicer veljajo za Ameriko, a tudi pri nas imamo zgodovino neporočenih šolanih žensk. Učiteljice, denimo, so bile včasih lahko le neporočene ženske, za razliko od učiteljev, ki so se lahko poročali. Argument je bil, da se otrokom v šoli ne bodo tako razdajale, če bodo doma imele svoje. Nauk pa – ali šola in poklic ali pa družina. Danes ženskam ni treba več žrtvovati enega za drugo, lahko imamo oboje. Vsekakor pa eno vpliva na drugo. Pa poglejmo, koliko in kako.
Kaj pravijo številke?
Najbolj poglobljene analize o tem, kako izobrazba vpliva na to, ali se bo ženska poročila ali ne, imajo Američani. Čeprav ne odsevajo čisto natanko stanja pri nas, jih je zanimivo pobliže pogledati. Raziskava Inštituta za študij družine namreč ne podpira mnenja, da se izobražene ženske redkeje poročijo. Visoko izobražene imajo celo večjo možnost, da bodo pristale v zakonu. Res je sicer, da se poročijo precej pozneje, saj se najprej posvetijo študiju in karieri, je pa zato med njimi občutno manj ločitev kot med manj izobraženimi. Zaradi svojega poklica in zaslužka so še posebej privlačna partija, obenem pa finančna stabilnost, h kateri prispevajo, pomeni manj trenj in manj možnosti, da bo šel zakon po zlu.
Težava pri tovrstni statistiki pa je, da se ljudje v zahodnem svetu čedalje pogosteje odločajo za življenje na koruzi. V ZDA neizobraženi precej pogosteje živijo skupaj neporočeni kot v zakonu. Poroka pa je edino zanesljivo merilo, ki ga statistika lahko uporablja. Število sklenjenih zakonskih zvez v ZDA je, na primer, med letoma 1980 in 2010 padlo za 20 odstotkov. Raziskovalci to pripisujejo predvsem temu, da so ženske finančno čedalje samostojnejše in da jim čisto ustreza skupno življenje brez uradnega pečata. Na'ama Shenhav, doktorica znanosti z Univerze v Kaliforniji, trdi, da vsako desetodstotno povišanje plače žensk v primerjavi z moškimi povzroči sedemodstotni padec števila zakonskih zvez. Glede na njene študije visoko izobražene ženske iščejo partnerja, ki bo enako ali bolj izobražen kot one ter enako star ali mlajši. Stara norma, da se moški poroči z nekaj let mlajšo in manj izobraženo, je torej šla v zahodnem svetu dokončno na smetišče zgodovine.
Še posebej to velja za diplomantke elitnih šol. Pri teh je še manj verjetno, da se bodo poročile ali ostale poročene, je pokazala študija Nacionalnega urada za ekonomske raziskave. Raziskovalci domnevajo, da prednost, ki jo imajo ženske zaradi obiskovanja elitne šole, vodi v to, da drugače gledajo na delo, kariero in zakonsko zvezo. Te ženske postavljajo višje zahteve za svojega bodočega zakonca in se ne želijo poročiti »pod svojim statusom«, pravijo.
Rezultati študij za Evropo so precej mešani, saj je kulturno izjemno raznolika. Raziskava iz leta 2013 je pokazala, da so v državah, kjer vlogo moškega in ženske vidijo bolj tradicionalno, visoko izobražene ženske redkeje poročene kot manj izobražene ženske. V državah, kjer je enakost spolov sprejeto dejstvo, pa so bolj verjetno poročene tiste, ki imajo višjo izobrazbo. Na stari celini so tudi izobraženi moški pogosteje poročeni. Slovenija je po tej raziskavi v zlati sredini po tem, koliko pri ženskah izobrazba vpliva na to, ali se bodo poročile, pri moških pa smo v samem vrhu, takoj za Poljsko in Estonijo. Kaže, da Slovenke iščemo izobražene fante.
Ali ženske hočejo preveč? Marsikdaj se ta pričakovanja prikazujejo kot nekaj negativnega, kot izbirčnost in »hohštaplerstvo«. V smislu, »ženske so si same krive, ko pa nihče ni dovolj dober zanje«! Ali pa celo kot nekaj nemoralnega in nespodobnega. V spletnih forumih, kjer ženske sprašujejo za nasvet, ali se poročiti s partnerjem, ki je manj izobražen od njih, se po njih zliva veliko gnojnice. Nekateri komentatorji so ogorčeni, da si o tem sploh drznejo razmišljati, češ kako plehke so. Drugi stavijo na ljubezen, ki naj bi premagala vse. Najdejo pa se tudi taki, ki iz svoje izkušnje vedo povedati, da so takšni pomisleki zelo umestni. »S fantom sva bila skupaj vso srednjo šolo. Jaz sem šla naprej študirat, on pa je ostal pri triletni poklicni šoli. S časom sem spoznala, da mi na intelektualni ravni ni več zanimiv, da pogovor z njim ni noben izziv, in po več kot petih letih prekinila zvezo. Bilo mi je hudo, toda obenem sem čutila neizmerno olajšanje,« je eden od zapisov.
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 32, 8. avgust, 2023.
