»Kako si pa ti to povedala?« me je takoj zjutraj napadla kolegica, ki jo je malce lomil smeh, nekoliko pa je bila tudi zaskrbljena. Tisti to je bil tako poudarjen, da mi je bilo pri priči jasno, kam pes taco moli. Nekam med razmnoževalne organe torej. Kaj pa je? Komu je treba kaj razložiti?
»Moj triletnik me je vprašal: mama, kje imaš pa ti jajca?« se je hahljala. Ampak takrat, ko ji je malček postavil usodno vprašanje, ji sprva niti ni bilo preveč do smeha. Čeprav je na podobna vprašanja odgovarjala že fantkovim starejšim bratom in je bila vajena vsega hudega, navsezadnje je imela pripravljenih tudi kar nekaj scenarijev, kako smrkolinčkom razložiti razlike med atom in mamo, jo je vprašanje »kje imaš jajca« vseeno nekoliko pretreslo. Nekako ga ni pričakovala. In če že, bi bilo precej lažje odgovoriti, če bi mali raziskovalec vprašal »ali jih imaš«. Ker bi bil potem odgovor zelo kratek: ne. Tako pa je bil nekoliko daljši, potem ko je mama seveda prišla k sebi. Rekla je: nimam!
In kako je komentiral to nenavadno dejstvo? Aha, potem pa imamo jajca samo otroci, je mali sprejel logičen sklep in mama mu tisti hip ni oporekala. Zdaj strastno raziskuje, kateri od starejših fantalinov je malčku vcepil jajčno vprašanje in ga poslal k mami. Za kazen bi moral sam bratcu razložiti, kako je s tem. Z veseljem bi to poslušala. Jaz tudi.
Kako smo svojim otrokom razložili, kakšne so razlike med atom in mamo, ter vlogo teh razlik pri izdelovanju otrok? V resnici se nihče ni spomnil svojih preroških in junaških besed, ko smo se morali izvleči iz pasti, ki jih znajo nastaviti otroci. Razen mene. »Saj mi menda ne misliš kvasiti o štorkljah,« mi je zabrusil ljubljeni sinko pred mnogimi leti, ko sem se skušala zbrati in odgovoriti na vprašanje, od kod pridejo otroci. Vprašanje je dokumentirano, saj ga je babica zapisala na hrbtno stran tihožitja, ki visi nad kuhinjsko mizo. Predvsem je podčrtala besedo »kvasiti«. Le od kod malčkom tako bogat besednjak, se je čudila. Pri tem je očitno popolnoma razumel pomen te redko uporabljene, a zelo povedne besede.
In kaj si odgovorila, so vsi v pisarni planili vame. Potem ko sem lahko znova zajela sapo, sem menda precej nataknjeno vprašala, kaj mu potemtakem ni jasno. Zelo nazorno mi je razložil, da torej ve, da štorklje nimajo nič s tem, ve tudi, kje približno pridejo otroci iz mame ven, nikakor pa mu ni jasno, kako pridejo not. Ja, to pa tudi mene zanima, je rekla njegova malce starejša sestra, se spravila k bratcu na kavč in potem sta oba strmela vame, kot da sem Božiček s polnim košem darov. Cenjeni soprog je seveda takoj, ko je ugotovil, da bi moral namesto štorklje sam prevzeti del odgovornosti za inštaliranje otrok v moj trebuh, pobegnil neznano kam, babica pa je, kot že omenjeno, pisala tisti usodni stavek na hrbtno stran slike in zraven godrnjala, kako je to krasen način, da izmeriš vnukinji, torej meni, inteligenčni kvocient. Saj menda ne bom nakladala o čebelicah in cvetnem prahu?!!! V resnici se ne spomnim, kako sem se izmazala, ampak otroka vsekakor nista zrasla v popolni nevednosti. Nisem pa prepričana, da sem za to zaslužna samo jaz.
Še več zanimivih vsebin si lahko preberete v reviji Jana, št. 4, 24. 01. 2023.
revija Jana
