Že res, da imam doma celo vrsto daril, ki jih še odvila nisem, a si jih ne upam podariti naprej, ker se je že zgodilo, da sem nekoč nekomu vrnila njegovo darilo. Z vizitko vred, ki je bila seveda namenjena meni. Vdrla sem se v središče planeta. Ko bi mi kdo vsaj malo namignil, kaj hoče, ljudje so vendar spodobni in si ne upajo želeti  predragih stvari. Mimo je prišla babica in sem jo pač vprašala, trola neumna, kaj bi rada. Iz njenih oči se je vsula ploha ognjenih puščic. »Če že sprašuješ, ti bom pri priči napisala seznam,« je rekla in nobeno rotenje, da takšne sezname pišejo samo mladoporočenci, ni nič pomagalo. Ves dan je sedela za računalnikom in zvečer rodila dva lista papirja.

Na prvem je pisalo Pozitivni seznam in na prvem mestu je bila letalska vozovnica za Avstralijo, na drugem enotedenski paket v Keniji, na tretjem petdnevno potovanje na Škotsko … Seznam se je končal pri 32. točki, kjer je pisalo »Chanel 5, večja steklenička«.

Na drugem listu je pisalo Negativni seznam in začel se je takole: kakršnikoli copati, spalne srajce, nočne halje, termoforji, vaze, lončnice, papagaji s kletko ali brez nje, brisače … Končal se je s pripombo: Namesto tega sprejemam denar.

Pograbila sem oba seznama, ampak babica se ni kar tako vdala. Nalepila ju je na vrata v dnevni sobi, češ da bi njene želje nedvomno želel izvedeti še kdo drug. Fino, je kriknila ljuba hči, ko je zagledala tista dva zmazka, in se brž spravila še ona za računalnik.

Celotno kolumno si lahko preberete v reviji Jana, št. 51, 20. 12. 2022.