Zima, ki nas je ustavila sredi koraka, sredi utripa žile, nas primrznila v drgetajoča, kašljajoča in škripajoča telesa ter nas ob daljšanju senc znova brutalno soočila z lastno minljivostjo, sedaj končno sama zaznavno mineva. Ni samoumevno, da se najdemo tukaj, na tem koncu časa, pod zimzelenim drevesom življenja; mnogi niso dospeli do sem, temveč jim je v preteklih mesecih opešal korak, na njihovih negibnih imenih se nabira mraz, sneg pada na njihov spomin. Mi pa smo tukaj in zato si lahko voščimo – vsak sebi in drug drugemu; iskra v nas, četudi drobna in šibka, še vedno tli pod prestanimi preizkušnjami in počasi jo bomo spet razpihali v plamen.
Naj si o sebi in o drugih mislimo karkoli, v svojem golem bistvu smo vsi samo popotniki, ki tavamo skozi noč in trkamo na vrata drugih; ali smo izgubljenci ali pa nemara pozabljeni stari bogovi, ki zgolj preizkušamo gostoljubje sočloveka, tega z gotovostjo ne ve nihče in nemara nihče tudi ne izve. Vse, kar imamo, so lastni upi, pot, ki se nam sama od sebe odvija pod nogami, in zgodbe, ki nam jih prinese. Božič je čas, ko nam je dopuščeno, da se ustavimo, občutimo hvaležnost za svoje zgodbe, jih podelimo z ljudmi, ki so nam blizu, in s hvaležnostjo sprejmemo povabila v njihove. To je surov, intimen trenutek človeškosti, ki je lahko izpolnjujoč, za marsikoga pa je zaradi dvomov o lastni vrednosti, o smiselnosti in sprejemljivosti svoje zgodbe lahko tudi hromeče težak; to so ljudje, ki so se ustavili in nehali trkati na obstoj soljudi – ne zato, ker bi našli svoj dom v svoji in nekogaršnji zgodbi, temveč ker verjamejo, da so nepovratno zašli. Toda človek ni nikoli povsem sam in povsem izgubljen; tudi v najtrši zimski noči se splača premikati stopala po hrustajočem odvijanju zamrznjene gazi, in četudi ta zaide proč od luči mesta, v sovražno, sestradano divjino, nas tavanje sčasoma lahko pripelje do votline, iz katere smo nekoč izšli. Zazreti se vase, zazreti se v temo votline in v njenem najskrivnejšem kotičku prepoznati otroka, ki ga iščemo, odkar smo se podali na pot, pasti pred njim na kolena – skleniti krog, začeti nov cikel, to je smisel božiča.
Več v Jani, št. 51, 20. 12. 2022
