»Polovica se izmika plačevanju preživnine, država napoveduje učinkovitejše izterjave,« pravi naslov članka. »V revščini vsaka peta enostarševska družina,« pravi drugi. Prvi je iz leta 2013, drugi je letošnji. Vmes je, kar računajte, osem let.
Osem let. In nič se ni spremenilo. Država, ki je obljubljala »učinkovitejše izterjave«, ni postala nič učinkovitejša, enostarševske družine še kar drsijo v revščino, tudi iz razloga, ki ga omenja prvi članek, ker se veliko staršev – ne bomo rekli moških, a gre predvsem zanje – izmika plačevanju preživnin za svoje otroke. In tule je hakeljc: preživnine, izplačane ali pa ne, se štejejo med dohodke, to pa seveda vpliva na višino vseh socialnih prejemkov gospodinjstva, tudi na višino denarne socialne pomoči (DSP). Za vsak evro dohodka se višina DSP za evro zmanjša. Razumete? Imate bivšega partnerja, ki zapovedane preživnine ne plačuje, a ta denar, ki ga niste dobili, se vseeno prišteva k vašim dohodkom in niža višino pomoči, do katere ste upravičeni. Vse dotlej, ko na sodišču vložite izvršbo. Medtem ste pa že stopili na novo mino, ki jo je prijazno nastavila država: če vam zavezanec preživnine ne izplačuje, bo to namesto njega sicer storila država – a šele takrat, ko ste izpolnili vse papirje, prinesli vsa dokazila in izvršba ni uspela ali pa se nedostojno vleče. Bitka za tisto, kar vam zakonito pripada, traja mesece – sedem mesecev brez preživnine so namerili do takrat, ko se država zbudi iz zamišljenosti, vzklikne, oh, saj res!, potegne denarnico iz torbice in odšteje denar. Ampak samo tistim, ki so se prebili čez vse pravne zapreke. Mnogi, nevešči postopkov, obupajo pred ciljem in odnehajo.
Zato je junija letos stranka Levica vložila »paket zakonodajnih sprememb«, s katerim bi, so rekli, povečali socialno varnost otrok – med drugim bi paketek odpravil pripisovanje preživnine med dohodke, ki vplivajo na višino DSP, in drugih pravic iz javnih sredstev, pa »pohitril in poenostavil« bi postopek pridobivanja nadomestila od države, kar bi v praksi pomenilo tri mesece socialne stiske manj – namesto sedmih mesecev bi postopek trajal štiri. Ne bomo rekli »samo štiri«. Štiri.
In je bil potem še en naslov, tale je iz letošnjega avgusta: »Vlada ne podpira predlogov Levice za spremembe pri dokazovanju neprejemanja preživnine.« Vse je »po mnenju vlade že ustrezno urejeno z veljavno zakonodajo«. Vlada meni, da je vse v redu. Otroci, ki po sedem mesecev čakajo, da nekdo prevzame finančno breme, ki si ga eden od njihovih staršev ne želi naložiti? Tudi to je v redu.
Pa je prišel september in z njim novi naslovi. Tale je s spletne strani precej razkurjene Levice: »Ko gre za otroke in neplačane preživnine, desnica glasuje PROTI!« Tole se je zgodilo: odbor za delo je povozil predloge Levice za spremembe zakonodaje, ki bi uredili in poenostavili dolge zapletene postopke zaradi neizplačevanja preživnin. Tako ostajajo v veljavi zakoni, ki zadeve menda ustrezno urejajo. NSi in SDS sta bila odločno proti novim predlogom, DeSUS, ki bi lahko s svojim glasom zadeve prevesil v drugo stran, pa se je glasovanju »strahopetno izognil«, so napisali.
Ne razumem – kaj niso to stranke, kjer ves čas poudarjajo, kako globoko so naklonjeni otrokom? Ki strumno korakajo po Ljubljani skupaj z ljudmi, ki nasprotujejo ustavni pravici žensk, da so gospodarice svojih teles? Menda jim gre za otroke, ki se niso rodili. Kaj pa oni, ki so že na svetu, zakaj njim nočejo pomagati? No, DeSUS o otrocih v svojih volilnih programih sicer ne govori veliko, to je res, ampak menda ja niso proti otrokom? Zakaj so vsi ti dobri ljudje glasovali proti (ali pa se glasovanju izognili, naj bo že strahopetno ali zelo pragmatično)? Zato ker, očitno. Ker predlog ni prišel s prave strani. Ker predlagatelj nima pravega političnega predznaka. Ker mu je ljubša rdeča kot črna. Zanje so to očitno dovolj dobri razlogi, da zminirajo nekaj, kar bi otroku olajšalo življenje.
Ampak veste, volitve bodo kmalu tu. Redne ali predčasne, tega še ne vemo, a čez nekaj mesecev bodo v vsakem primeru tu. In volivci si že delajo mentalne črtice: ta, tista in ona stranka lastno ljudstvo in naše otroke polivajo s solzivcem. Črtica. Ta, tista in ona stranka otroke držijo stran od šol in jim preprečujejo normalno otroštvo. Črtica. Ta, tista in ona stranka v resnici sploh ne marajo otrok.
Črtica.
Zarja Jana št. 41, 12.10.2021
