Pred dnevi se je pred vrati pojavil poštni kombi in iztovoril velikansko škatlo. Spogledali smo se. Je kdo naročil mega televizor, pralni stroj, telovadno napravo? Zadeva je bila nekam lahka in zanjo smo plačali 87 evrov. V škatli je bila dolga plastična kača, sestavljena iz napihnjenih členkov. Metri in metri. Kot da bi zapakirali dragocen porcelan. A je bilo tako grozovito zavarovano le kovinsko sito za pesek. Ki ga ne moreš kar tako zlomiti. Se je vsem zmešalo? Mora pri tako bedasti stvari, kot je sito, nujno zaslužiti še izdelovalec škatel in plastičar? Z razkosano škatlo sem potem napolnila zabojnik za papir, pri tisti kači pa je bilo treba prerezati vsak členek, da je iz njih ušel zrak. Če bi kača zašla v vodo, bi lahko kdo mislil, da imamo svojo Nessie. Le da se naša ne more potopiti. Bi tako vztrajno rezala tisto kačo, če me pri tem ne bi opazoval sosedov mulec, ki je zadnjič iz smetnjaka pred maminim nosom jemal tetrapake od mleka in jih sploščil, da so zavzeli najmanjši možni prostor. Saj ima prav, je vzdihnila njegova mama, »a kaj, ko imam tako malo časa«. Ja, kdo ga pa ima?
Imamo čas, da raziskujemo, pišemo učbenike, predavamo in na vsakem koraku poučujemo otroke, kako mora biti, ko pa je treba vse to pokazati z zgledom, nam pogostokrat spodrsne. Nimamo časa, nimamo volje, nimamo poguma. A nas otroci čedalje bolj pogosto spomnijo, kaj smo jih učili. In zahtevajo, naj tako tudi ravnamo. Najslavnejša smrklja na svetu poleg Pike Nogavičke, Greta Thubnberg, ki je svojo kariero začela s protestiranjem pred švedskim parlamentom, je vsem otrokom po svetu za zgled. Njenega ugleda ni uspelo načeti niti kravjerepniškim kritikom, ki so pripominjali, da jim »kripl« (ker je avtistka) že ne bo solil pameti. Celo tako neumni so, da ne vedo za posebne sposobnosti avtistov, ki bi si jih marsikdo želel … Tudi naša ministrica za šolstvo ni izkoristila priložnosti, da bi popravila svoj majavi ugled in se zavzela za dijake, ki so v Mariboru protestirali zato, ker so hoteli v šolo – in dobili globe pa sodnika za prekrške. To je namesto nje naredila sodnica, ki je dijaka oprostila in se jim celo opravičila. Eni pač bolj cenijo in razumejo mlade kot drugi.
Več v reviji Zarja Jana, št. 19, 10.5. 2021
