Prejšnjo sredo je bil na prvem programu nacionalke angleški film znamenitega režiserja Kena Loacha Medtem ko vas ni bilo (o njem smo že pisali), ki kaže vso bedo sodobnega kapitalizma. Pred našimi očmi razpada sicer složna in ljubeča družina z dvema najstnikoma, mamo, požrtvovalno patronažno sestro, ki neguje starejše na domu, in očetom, ki se zaposli v nekakšnem skladišču, kjer razvaža pakete. V resnici je samozaposlen, saj je kombi njegov (za polog je prodal ženin avto), ni zavarovan, sam plačuje prispevke, in če kakšen dan ne more v službo, plača sto funtov penalov ter dobi opomin. Njegov šef je valpet, ki ima namesto biča napravo za sledenje, za vsak njegov korak ve. Prostega časa sploh nima več, ko vzame enkrat s seboj hčer (drugače sploh ni več z njo, na fotografiji imata odmor med raznašanjem paketov), dobi ukor. In ko ga oropajo in pretepejo, ves razbit sede v kombi in gre delat, še preden dobi zdravniške izvide, za njim pa teče obupana družina.
Saj ni čudno, da konservativni politiki ne marajo kulture. Nešteto umetniških del je premaknilo svet s tečajev veliko bolj kot vojne in pomanjkanje. Se spomnite Koče strica Toma, ki je bila nekoč v osnovni šoli obvezno branje? Leta 1850, ko ženske svojih pisateljskih nagnjenj večinoma še niso mogle uresničiti, je Harret Beecher Stowe najprej s podlistkom v časopisu, kasneje pa s knjigo posredno zrušila sužnjelastništvo v Ameriki. Umetniki nas s svojo čudežno močjo pripravijo do tega, da se znamo vživeti v trpljenje drugega, nam napovedo dogajanje v prihodnosti, ki ga sami še ne zaznamo, nas prepojijo z občutljivostjo in odgovornostjo do vsega in vseh. Prav zato oblastniki najprej udarijo po kulturi in medijih, ki se vsaj delno tudi ponašajo s kulturo. Filma Medtem ko vas ni bilo pri nas ne bi mogli posneti, ker po novem o tem odloča notranji minister. Poskrbel bo za umetniška dela, ki poveličujejo osamosvojitev in ljubezen do domovine. In če bomo dopustili, da z medijskim zakonom zrušijo RTV, ob sredah takšnih filmov, ki so praviloma družbenokritični, ne bomo več gledali. Ampak kaj?
Si predstavljate, kaj bo z nesrečnim raznašalcem paketov med pandemijo, ki ji ni videti konca, in po njej? Dela bo več, saj po novem naročamo veliko po spletu, na cesti pa bo veliko več brezposelnih in valpet bo seveda izbral tiste, ki bodo pripravljeni dostavljati še za manj denarja – ponoči in podnevi. In medtem ko jih ne bo doma … no, saj veste.
Več v reviji Zarja Jana št. 42, 20.10.2020
