Globalno segrevanje je izginilo z naslovnic, na njih sedaj kraljuje sveže okronani virus – koronavirus. Če ne bi prišel, bi si ga morali izmisliti, saj je nevidni stvor spravil civilizacijo na kolena in razgalil vso bedo globalizacije. Na tnalu je dogma »božjega« principa trga, »nevidne roke«, ki nas je vodila v opuščanje samooskrbe s hrano, z obljubo, da na globalnem trgu lahko kupimo karkoli kadarkoli. To naivnost nadaljuje sedanja krizna vlada, ki ne premore strateškega razmišljanja, čeprav uraduje malodane v uniformah. Koronavirus ni zgolj agresor, je predvsem učitelj.
Ponudbeni šok
Pri epidemiji koronavirusa je očitno, da med državami ne bo globalne koordinacije, ker vsaka rešuje predvsem samo sebe. Ugledni ekonomisti, kot sta Nouriel Roubini in Kenneth Rogoff, svarijo, da bo dolgotrajnejša epidemija prinesla globalno depresijo, za katero bodo značilne motnje, v katerih se trgajo dobavne verige, t. i. »ponudbeni šok«. Ob tem so neizbežni kolapsi globalnih prehransko-oskrbovalnih verig ter s tem povezani hudi nemiri in izgredi. Pametni politiki morajo državljanom to pojasniti, jih pripraviti na te scenarije in ponuditi rešitve. To, da si ljudje v miru pripravijo zalogo trajnih živil, ki jim omogoča nekaj tednov življenja v izolaciji, ne prinese panike. Panika se zgodi, ko ljudje izgubijo zaupanje v oblast, ker ta laže, da problem obvladuje. Takrat pride do nakupovalne histerije, ki izprazni trgovine, sledi ropanje skladišč, vrtov in njiv ter razpad imunskega sistema družbe. Poglejmo, v kakšnem stanju je Slovenija. Naj ponovim dejstvo, da smo med zadnjimi v EU po stopnji samooskrbe s hrano, zato kar dve tretjini hrane uvažamo. Kako pa oblast upravlja epidemijo?
V Sloveniji je vlada izpulila epidemijo iz rok zdravnikov in jo predala v upravljanje obrambnemu ministrstvu. Toda na »frontni črti« ni polkovnikov in vojakov, ampak zdravniki in medicinske sestre. Novinarske konference so le še »virtualne«, brez prisotnih novinarjev. Njihova vprašanja nadomešča vladni govorec, ki ciljno »informira« javnost. Civilna sfera je v celoti podrejena vojaški, kot da smo v vojni za osamosvojitev leta 1991, še celo nekaj oseb iz tistega časa je iz formalina privlečenih pred kamere. Vladna ekipa obvlada le vojaško logiko, in še to le taktični nivo v obliki represivnih uredb in izvajanja izrednih razmer. O strateškem nivoju kriznega upravljanja z epidemijo, ki je odločilnega pomena za nacionalno varnost, pa ta vlada nima pojma. Kmetijska ministrica že deset dni ponavlja, da je osnovnih živil dovolj za nekaj mesecev (tistih, skladiščenih v blagovnih rezervah). Če bi se pojavile težave, pa so že pripravili rezervne scenarije (če izpade Italija, bi na njeno mesto vstopila kot dobavitelj sadja in zelenjave Madžarska). Gospa očitno ne ve, da leži nekje v arhivu pozabljena resolucija MKGP z dne 8. 12. 2010 z naslovom »Zagotovimo si hrano za jutri«. Že deset let imamo resolucijo, nimamo pa izvedbenega programa, kot ga imajo npr. Angleži – Food 2030. ZDA in Anglija sta v obeh svetovnih vojnah zagnali Victory Gardens, ki so bili ogromen prispevek prebivalstva k pomanjkanju hrane. V času 2. svetovne vojne so v ZDA obdelali več kot 20 milijonov vrtov in na njih pridelali skoraj deset milijonov ton hrane. Z izbruhom finančne krize leta 2008 se je v ZDA obudila zamisel Victory Gardens, preimenovali so jih v Gardens of Survival. Naš vojaški krizni štab seveda o tem nima pojma, zato bo ob zlomu dobavnih verig hrane (Italija, Španija itd.) prosjačil Madžare, namesto da bi takoj zagnal slovensko različico Vrtov zmage, če smo že v vojni, kot strumno razglaša naš vrhovni štab. Še je čas za setev, kajti na srečo smo v zgodnji pomladi.
Epidemija koronavirusa ni vojna, le spominja na vojne razmere
Le lažnih novic je toliko kot v vojni. V vojni so tisti, ki zmagajo, in tisti, ki izgubijo, veliko pa je takih, ki želijo zgolj zaslužiti, torej vojnih dobičkarjev. Bodite pozorni na mrhovinarje, ki bodo planili na plen tudi ob tej epidemiji. Pohlep in vojno dobičkarstvo bosta spet deificirana. Že sredi te krize se krepi kapitalizem nadzora. Sicer pa prevrati v času kriz že dolgo niso nič novega. Krize se s tem ciljem tudi umetno ustvarjajo, saj je strahove in tesnobo ljudi mogoče zlahka zlorabiti za manipulacije. Čas negotovosti je čas, ko se zdi, da so hitri ukrepi nujni, in ko se zdijo ideje, ki so v mirnih obdobjih nesprejemljive, naenkrat potrebne. V krizi se ljudem zdi »zdravljenje« s terapijo šoka normalno, čeprav se v ozadju temeljito preurejajo družbeni odnosi. Ko se ljudje po katastrofi prebudijo, ko torej pridejo k sebi, je zanje prepozno – to ni več svet, v katerem so bili uspavani. Medtem ko so bili v šoku, so jih »reformirali«. In to se dogaja, skupaj z epidemijo so se začele radikalne spremembe in njihovi nosilci ne čakajo našega soglasja. Pozabite strahove, da je spopad z virusom boj za življenje ali smrt, prihodnost je precej več kot zgolj golo preživetje. Zato – zbudite se pravočasno in ukrepajte!
Bog ne daj, da bi zdravstvo privatizirali!
Če drugega ne, smo spoznali, da epidemije lahko omeji le odlično organizirano in opremljeno javno zdravstvo. Bog ne daj, da bi zdravstvo privatizirali in prepustili trgu! Dr. Andrej Trampuž, infektolog, zaposlen v ugledni bolnišnici v Berlinu, pravi: »Privatizacija zdravstva je pot v pekel!« Vse zasebne bolnišnice so zdaj zaprte, bolnike so pustile na cedilu, ker ne prinašajo dobička. Sicer pa, kako sploh lahko norcem dopuščamo, da trošijo ogromne zneske javnega denarja za orožje in nasilne posege v tuje države, medtem ko nam doma primanjkuje bolniških postelj, zaščitnih mask, razkužil, respiratorjev itd.! Koliko zdravstvene opreme nam je v pomoč doslej poslal NATO? Slovenski vojak nima kaj iskati na tujih tleh!
Že leta 2010 sem v tej kolumni zapisal: »Industrijske farme so postale sodobni inkubatorji za vzrejo novih patogenih mikrobov. Pri tem tveganju izstopata predvsem hitrost, s katero se bolezni širijo znotraj urbanih predelov, in popolna nepripravljenost obstoječega zdravstvenega sistema.« Nisem bil edini, vendar nihče ni slišal opozoril, pa smo imeli SARS, pa nore krave ter ptičjo in prašičjo gripo. Te patologije, kasneje nekatere prepoznane kot grde prevare, so minile brez velike gospodarske škode, razen za Angleže, ki so morali »odstraniti« pol milijona »norih krav«.
Več v reviji Zarja Jana št. 13, 31. 3. 2020
