Sredi marca sva bila v samoizolaciji na Krvavcu. Tam imava nekaj kvadratnih metrov velik zapik. Nekaj dni gre. Potem postane celo virus manj naporen! Najprej je kazalo, da bodo planinske kavke najina edina družba. Tako vesele so naju bile, da so mi najpogumnejše zobale iz roke. Prvič! A vreme je bilo prelepo, snega pa toliko, kot to zimo še nikoli. Sicer zaprto smučišče so zavzeli turni smučarji. Prišli, odsmučali in odšli. Prostora za ogibanje je bilo več kot dovolj. Novice iz doline so bile iz dneva v dan bolj skrb vzbujajoče. Stroka je priporočala sprehode, Hojs je demoniziral parke, sprehajališča, Šmarno goro.
Ljudje so se začeli umikati v svoja počitniška stanovanja in hišice. Po popisu iz leta 2018 je takih objektov okoli 20 tisoč. Menda celo kakšnih deset tisoč več, a z navideznimi stalnimi prijavami bivališča in prekvalifikacijami v nepočitniške objekte so se mnogi ognili relativno visokim turističnim taksam, NUSZ in podobnim stroškom. Mimogrede, na Hrvaškem imajo Slovenci menda kar 110 tisoč nepremičnin.
Od države vsi v teh časih pričakujemo jasna in razumna navodila in ukrepe. Če bo v prihodnjih dneh sprejet ukrep, ki nam bo gibanje omejil le na domačo občino, bomo vsi, ki nam je kaj do tega, da se epidemija zameji, to sprejeli in spoštovali. Občasnega obiskovanja počitniških stanovanj ne bo več. In prav je tako. Pravila so pravila in veljajo naj za vse.
Nekoliko pa so me vendarle presenetili župani krajev, kjer je teh počitniških objektov največ. V Istri, na Obali, v Bohinju, Kranjski gori … Nikar ne hodite k nam, nikar nam ne prinašajte virusov. A kot rečeno, mnogi, ki so jih odganjali, so njihovi sokrajani, za občasno bivanje plačujejo občutne davke in takse. In mnogi vikendi so precej bolj izolirani in »varni« kot stanovanja v večjih mestih. Je že res, da vikendaši v teh časih ne trošijo kaj dosti, a takse in davke plačujejo. In, da ne bo nesporazuma, prav je, da jih. Tudi če bi bile višji, ne bi bilo nič narobe. Ta država bo, ko se bo virus potuhnil, potrebovala vsak cent. Tudi tiste, s katerimi bo zdaj pomagala državljanom in poslovnim subjektom, bo treba vrniti, ponovno zaslužiti. Upam, da tako uravnoteženo, kot se bodo zdaj delili. Janša pravi, dali bomo, kolikor bo treba. Da bi le delovalo. In da ne bo, kot je bilo po mandatu leta 2008, ko se je izkazalo, da so banke, z vedenjem vlade, peščici razdelile milijarde, ki jih še danes vračamo tisti, ki jih nismo dobili.
In še o vikendih in virusih. Zelo se strinjam, da vsakodnevna potovanja iz enega kraja v drug niso v skladu z edino logičnim navodilom, ostanite doma. A izbrati počitniško hišico za karanteno se mi ne zdi narobe. Manj nas bo v velikih mestih, bolje bo. A odločila bo vlada. Mora.
Janša rad vlada. Njegov drugi javni nagovor državljanom je bil napoved apokalipse. »Slovenija še nikoli ni bila v težjem položaju, virus je hujši od vsake vojne …« Ton me je spomnil na govor nekega generala JLA, ki je pred 30 leti napovedal vojno Sloveniji. Brr … Tudi na žaljive tvite ni bilo treba dolgo čakati. Zadnjič sem zapisala, da ni čas za kritiko politike. Ni, res ni. A očitno tudi časa za prizanesljivost ne sme biti. Skušnjava, da bi pod izredne razmere pospravili prihodnost države, je mikavna. Ne dvomim, da se bo Janša s sedanjimi razmerami znal spopasti, s prihodnostjo po njegovi podobi pa se nas večina ne bi mogla.
A tudi drugi imajo težave. Trump, Johnson, Macron …, celo Orbanu se je zalomilo pri uzakonitvi izrednih razmer za vse večne čase. Upam, da je nauk dojela tudi večina naših poslancev.
Več v reviji Zarja Jana št. 13, 31. 3. 2020
