Ta kolumna je nastajala v presledkih od četrtkovega do petkovega dopoldneva, od britanskih parlamentarnih volitev 12. decembra do rezultatov na petek, trinajstega, od pričakovanj v negotovost.
Kraje in zgodovino zahodne Anglije združujem z vlakom. Prestopam s hitrih prog na stare lokalne vlakce, od salona viktorijanskega hotela The Queen (kraljica) v mestu Chester na ruševinah rimske trdnjave, ki je danes pomembno križišče kanalov in železnic ... do majhne postaje v ruralni grofiji Shropshire ob vznožju valižanskih gričev. Skozi okno vidim razvaline zidu Offa’s Dyke, ki ga je v času Karla Velikega postavil anglosaksonski kralj za nadzor in carinjenje trgovine med svojim kraljestvom ter valižanskimi Kelti.
Združujem prijetno s koristnim, koledujem pri prijateljih, ki jih vidim le poredko, in razbiram vzdušje pred in med parlamentarnimi volitvami ter po njih. Že vnaprej sem vedela, da bodo pomemben test demokratične volje. Nimam britanskega državljanstva, zato nimam volilne pravice, brez ovir pa lahko opazujem, sprašujem, prisluškujem, presojam. In se odločam o svoji prihodnosti.
Pred nekaj dnevi sem odpotovala iz svoje hiške v pristanišču Ramsgate z velikim kovčkom božičnih daril, samih slovenskih dobrot. Štajerski beli pinot sicer prihaja iz trgovske verige Waitrose, vse drugo sem pritovorila iz Slovenije. Iz Ljubljane kruh, iz Dolenjske vrečke suhih hrušk in jabolk (teh Anglija ne pozna), z Obale ekskluzivne čokolade z refoškom ali tartufi, marmelade, slastne rezine suhih kakijev in ducat suhih fig, pridelek z mojega vrta. Grosistične količine sem zdaj razporedila po recikliranih steklenih kozarčkih in jih okrasila z rdečim trakcem s pentljo. Nobenih darilnih vrečk, nobenega papirja za zavijanje.
Sledim letošnjim zapovedim, naj zmanjšamo odpadke z božičnim obdarovanjem, saj je lansko darilno pakiranje in ovijanje končalo kot 300 ton britanskih smeti. Od zdaj gre zares. Prihodnost planeta je odvisna od vsakokratne presoje vsakega posameznika. Z veseljem sporočam, da je šopirjenje potrošništva v zadnjih desetletjih padlo iz mode in je spet aktualna varčnost. Se krotimo pri nakupih. Recikliramo. Za obdarjanje sledim pravilom, ki veljajo za darila britanskim parlamentarcem. Brez omejitev lahko sprejmejo, kar človek popije in poje v enem dnevu. Kar je več, morajo prijaviti posebni komisiji.
Razmislek o darilih velja tudi za vse starše. Nosite posebno odgovornost do okolja, saj bodo odpadki in klimatska kriza prizadeli vaše potomce (jaz jih nimam). Od vas je odvisno, kako boste naslednje generacije pripravili na življenje z dolgo delovno dobo, prekarno zaposlitvijo in negotovim pokojninskim režimom. Britanski časopisi svetujejo, naj otroke obdarimo zmerno in razsodno, predvsem pa naj investiramo v njihove pokojnine in varčevalne račune. Vlada spodbuja otroško varčevanje z olajšavami pri davku.
Da se vrnem k popotovanju. To je moj četrti dan vožnje z vlakom, enkrat sem prespala pri desničarjih brexiterjih, naslednjo noč pri laburistih, včeraj pri zelenih. Noč je bila kratka in razburljiva, že prvi neuradni rezultati so napovedali zmago Borisa Johnsona in njegovega slogana »Končajmo brexit«. Zrušil je levico. Ob zajtrku s privrženci članstva v EU in aktivisti ekološkega gibanja Extinction Rebelion je tekla beseda o posledicah zasuka na desno, v samozavestni brexit, v smeri Trumpa in negotovost za tri milijone nas, britanskih EU-pejcev.
Objavljeno v reviji Zarja Jana št. 51, 17. 12. 2019
