Na drugi strani pa je ravnanje ljudi pogosto brezbrižno, čeprav se vnaprej ve, da bodo posledice najbolj prizadele otroke. Politiki o usodah tujcev odločajo z varne razdalje, izpolnjevalci ukrepov in varuhi meja upoštevajo njihova navodila in so v imenu predpisov pripravljeni prizadeti tudi najbolj nemočne.
Primer izpred nekaj dni to dokazuje zelo nazorno: na spletu in v tako rekoč vseh svetovnih medijih so bili objavljeni pretresljivi posnetki jokajočih otrok in brezčutnih policistov, ki so se iz njih norčevali. Na posnetkih je bilo slišati roteče otroške glasove, ki so želeli k svojim staršem. Na meji med ZDA in Mehiko so ločevali otroke od staršev, tako kot so zahtevali predpisi nove administracije. V zadnjih šestih tednih je bilo po poročanju ameriških medijev tako ločenih od staršev več kot dva tisoč otrok.
Prvi dami in velikani iz ozadja. Pritisk na predsednika Trumpa, ponosnega na stroge ukrepe, je bil v hipu zelo velik. Javnost se je čustveno odzvala in tudi v republikanski stranki so se oglasili nasprotniki takšnega ravnanja. Oglasili sta se dve prvi dami. Melanija Trump se je javno opredelila proti tovrstnemu ravnanju. V posebni izjavi je zapisala, da sovraži ločevanje otrok od njihovih družin ter upa, da se bodo otroci in starši kmalu spet srečali. V državi je treba spoštovati zakonodajo, je poudarila, a v njej morajo veljati tudi zakoni srca.
Podobno je dogajanje komentirala nekdanja prva dama Laura Bush. Ogorčena se je oglasila v gostujoči kolumni v Washington Postu. Zapisala je, da jo ukrep spominja na internacijska taborišča iz druge svetovne vojne. Ker živi v obmejni državi Teksas, razume, da je treba mejo varovati, a ničelna toleranca do staršev z otroki, ki jo prečkajo, je neustrezen ukrep. Kdo ve, ali bi se Trump omehčal le ob izjavah prvih dam, če se ne bi oglasili še velikani iz ozadja. Pomembne ameriške korporacije, med njimi Apple in Microsoft, so najbrž sporočile predsedniku, kako slabo bo to za njihov posel in ugled, ter mimogrede omenile morebitne prekinitve pogodb z uradom za migracije. Trump je nazadnje le preklical ukrep ločevanja otrok od staršev, a še naprej vztraja pri ostri zakonodaji za omejevanje priseljencev iz Mehike.
Streznitev. Kratkotrajna Trumpova streznitev je velik dogodek, a še vedno le drobec v mozaiku trpljenja po vsem svetu, kjer je trenutno na begu več kot 30 milijonov otrok. Unicef se je ob svetovnem dnevu beguncev obrnil na svetovne voditelje in jih pozval, naj si bolj prizadevajo za zagotavljanje pravic in varnost otrok, ki so najbolj ranljivi. Večina jih ostane brez domov in staršev zaradi političnih in vojaških spopadov ter nasilja. Manuel Fontaine, predstavnik Unicefovega urada za programe nujne pomoči, je opozoril, da otroci na begu vsak dan tvegajo zdravje, varnost, ob tem pa premagujejo velikanske težave, ki jim omejujejo najosnovnejše za normalno odraščanje. »Ti otroci potrebujejo več kot le en dan, ki jim je simbolično namenjen za opozarjanje na njihove težave. Potrebujejo upanje, priložnost in zaščito odraslih, predvsem pa voditeljev držav.«
Izkoriščanje in nasilje. Otroci brez spremstva so mnogo bolj izpostavljeni nevarnosti, da postanejo žrtve trgovanja vseh vrst, zlorab, izkoriščanja in nasilja. Med žrtvami trgovanja z ljudmi po svetu je 28 odstotkov otrok in mladostnikov, verjetno pa je številka še višja, saj se za otroki brez spremstva lahko izgubijo vse sledi.
To se je pokazalo tudi v odmevni zgodbi o ladji Aquarius, ki ji nova vlada ni dovolila izkrcanja v Italiji, zato so jo preusmerili v Španijo. Med migranti, sprejetimi na ladjo iz morja po poskusu prečkanja Sredozemlja, je bilo 123 mladoletnih oseb, od tega 60 brez spremstva staršev ali odraslih. Usoda vsakega od njih je bila drugačna. Nekateri so sledili staršem, ki so migrirali pred njimi, drugi so se za takšno pot odločili, da bi uspelo vsaj njim, ali so bili sirote, ki so se priključili kateri od skupin. Mladoletniki z ladje Aquarius so bili pred tem žrtve nasilja, sužnjelastniškega ravnanja, spolnih zlorab in mučenja vseh vrst. Preden so prišli do Sredozemskega morja v Libiji, jih je večina že imela za seboj prečkanje puščave, nekaj tisoč kilometrov poti in preizkušenj vseh vrst.
Več v Zarji št. 26, 26. 6. 2018.
