Nadaljnjega širjenja bolezni sicer vseeno ne pričakujejo, pravi dr. Tanja Frelih z omenjenega inštituta. Kolikšna je nevarnost za kronične bolnike, predvsem srčne in tiste s pljučnimi boleznimi ter nosečnice? Žal je pri njih (vključeni so tudi starejši) bolezen navadno težja, večja je nevarnost za zaplete. Najbolj izpostavljeni so dojenčki in ljudje s slabšim imunskim sistemom. Otroke začnejo sicer cepiti pri dopolnjenem letu starosti, kar pomeni, da dotlej niso zaščiteni pred okužbami. Pri kroničnih bolnikih se lahko tudi poslabša osnovna bolezen.
Desetkrat bolj nalezljive od ebole. Ošpice so ena najbolj nalezljivih bolezni na svetu. Prizadenejo več kot 90 odstotkov tistih, ki pridejo v stik z virusom in so zanj dojemljivi. Če prebivalstvo ni dovolj precepljeno, bo okuženi z ošpicami okužil med 12 in 18 ljudi. Za primerjavo: en okuženi z ebolo lahko okuži od 1,5 do 2,5 osebe.
Okuženi lahko prenaša virus na zdrave ljudi dan ali dva pred tem, ko se pokažejo znaki bolezni, lahko pa tudi od tri do pet dni, preden se pojavi izpuščaj. Okužba z ošpicami običajno povzroči bolezen, ki traja povprečno deset dni. Možni pa so zapleti, predvsem pri majhnih otrocih, nosečnicah, starejših ljudeh in kroničnih bolnikih. Čeprav je smrtnost pri otrocih relativno majhna (od 0,1 do 0,2 odstotka), bo eden od 20 zbolelih dobil pljučnico.
Popotniki uvažajo viruse. V znanstveni reviji Science je bil leta 2015 objavljen obširen članek o ošpicah, ki so zajele več kot polovico ameriških zveznih držav. Leta 2000 so sicer razglasili, da so ošpice v ZDA iztrebili, a štirinajst let kasneje so zabeležili 644 okuženih. Okužba se je začela širiti iz Disneylanda v Kaliforniji, kamor prihajajo družine z otroki iz vseh ameriških držav in tudi tujine. Del težave so starši, ki svojih otrok nočejo dati cepiti, ker dvomijo o varnosti cepiv kljub obširnim raziskavam, ki so dokazale, da so varna. Poleg tega se kar precej staršev ne zaveda, kaj njihova odločitev pomeni za druge otroke in vse, ki so preobčutljivi ter se ne smejo cepiti. Zato ponovimo: cepivo ne ščiti stoodstotno pred okužbo posameznika, ščiti pa skupnost (in s tem tiste, ki se zaradi preobčutljivosti ne smejo cepiti) pred tem, da bi virus sploh lahko začel krožiti. Seveda ob pogoju, da je precepljenost dovolj velika. V najslabšem primeru bo cepljeni preboleval blažjo obliko bolezni. Obstaja pa tudi neznaten delež ljudi, katerih telo se ob cepljenju ne odzove s tvorjenjem protiteles.
Kdo se ne sme cepiti. Ljudje z oslabljenim imunskim sistemom, na primer otroci in odrasli s presajenimi organi. Zanje je edina možna zaščita vsaj 95-odstotna precepljenost v vsej populaciji, sicer so ob okužbi lahko smrtno ogroženi. Tisti, ki bi se lahko cepili, a to zavračajo, ogrožajo torej življenja otrok (starih do enega leta), kroničnih bolnikov in starejših.
Bolniki s srčnimi boleznimi težje premagujejo nekatere bolezni (tudi ošpice); pri njih je nevarnost za resne zaplete precej večja. Zato jim strokovnjaki priporočajo, da se cepijo. Nekatere od nalezljivih bolezni povečujejo nevarnost za srčni infarkt. Virusi ošpic lahko povzročijo tudi vnetje srčne mišice, miokarditis. Ta pa je posebej nevaren, ker skušajo celice imunskega sistema uničiti napadalce; imunski sistem se odzove z vnetjem, ta pa lahko začne škoditi srčni mišici. (odmiranje) Celice srčne mišice začnejo propadati (odmirati), kar lahko povzroči nepravilen srčni ritem in odpoved srca.
Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1 in 2 so v večji nevarnosti, da zbolijo za pljučnico (ki je pogosto usodna), baketremijo (okužbo krvi) in meningitisom. V večji nevarnosti so tudi bolniki s slabšim delovanjem oziroma odstranjeno vranico (če niso bili cepljeni).
Več v Zarji št. 26, 26. 6. 2018.
