Sredi pingponga z zaslugami enih in packarijami drugih se je kar težko znajti, še posebej, če se vmešajo še lulčki. Županovi. Na tržiškem občinskem svetu se je nedavno pojavila anonimka, ki »blati« župana in direktorico občinske uprave, češ da sta uslužbenke za dan žena obdarila s čokoladnimi penisi. Moške pa za štirideset mučenikov z lizikami v obliki vagine.
Če prav pomislim, si čokoladnega lulčka v naravni velikosti z lahkoto predstavljam, nikakor pa mi ne pride na misel, kateri del nožnice so nataknili na špilo. A kar celo? V kateri fazi mesečnega ciklusa?
Seveda se župan in direktorica izgovarjata, da je pač šlo za šalo, da poskušata med zaposlenimi vzpostaviti pristne stike in da imajo zato večkrat družabna srečanja. 8. marca so ženske dobile cvetje, suho sadje … in sladico. In da vsi zaposleni nikakor niso bili prizadeti in užaljeni, anonimko da je gotovo spisal kdo zunaj občinske uprave. Zaposleni zdaj celo zbirajo podpise proti tistim, ki so napisali anonimko. In seveda prav nihče z vrha občine ne pritiska nanje, kje pa. To počnejo tako rekoč brez vednosti župana in direktorice, ki je erotične simbole v slaščičarni naročila in jih označila za desert. Slaščičarka pa je naravnost povedala, da so bili čisto res penisi in vagine in da takšne reči naročajo kot potegavščino za dekliščine in fantovščine. Po novem pa tudi za občinsko upravo.
Bojim se, da župan in direktorica nista povsem razumela 8. marca, ki pomeni boj za ženske pravice in dostojanstvo. Ne podpiram dlakocepskih feministk, ki znajo narediti iz muhe slona, me pa vendarle zanima, kaj je imel v mislih župan, ko je delil naokoli nenavadno sladico, ki so jo nekatere obdarovanke vrgle v smeti. Si predstavljate, kaj vse se jim je lahko pletlo po glavi? A je čokoladni penis tolažba za tiste, ki nimajo neposrednega dostopa do županovega lulčka? Vabilo? Grožnja? Morda pa s to precej povedno sladico namiguje na nekaj takega, kot je zabrusil Šešelj haškemu tribunalu (popušite mi ku...)?
Kakorkoli že, oba, župan in direktorica, ki bi že zaradi svojega spola lahko imela nekaj več empatije, sta precej grobo pokazala, da nimata nikakršnega političnega posluha. Občinska uprava pač ni društvo ljubiteljev nenavadno oblikovanih sladic ali pa intimni prijateljski krog šaljivcev, ko pač razumeš, da se ljudje med seboj noro zabavajo in imajo pri tem tudi prav posebne kriterije. Tudi če anonimke ne bi bilo, bi zaposlene morda vsaj svojim prijateljicam povedale, kaj so dobile od svojega šefa, in prepričana sem, da se niso vse smejale. Z lahkoto se je razvedelo. Zato se županu in direktorici ni treba izgovarjati, da nekdo iz dobronamerne šale kuje politične točke, ampak naj se po kratkem postopku naučita manir in kaj preštudirata, recimo to, da so tistih 40 mučenikov zmetali v zaledenelo jezero in da takrat skoraj gotovo niso razmišljali o nožnicah v nobeni obliki.
Več v Zarji št. 21, 22. 5. 2018.
