Spoštovani, z veseljem prebiram vašo rubriko in srčno upam, da mi boste lahko pomagali. Moj otrok je odvisen od čokoladno-lešnikovega namaza, ki ga najbolj oglašujejo na televiziji. Edina možnost, da poje zajtrk, je, da mu ponudim kruh z njim. Podobno je z večerjo. Otrok je izjemno neješč, tudi pri sladkarijah je izbirčen, obožuje pa vso nezdravo hrano. Ne vem več, kaj naj storim. Star je komaj sedem let. Bojim se, kako bo z njegovim zdravjem dolgoročno.
Slastne lešnikovo-čokoladne stvaritve, pred katerimi se šibijo kolena mladim in starim, najbolj teknejo prav otrokom. Če jih uživamo le redko in v majhnih količinah (ob sicer zdravem načinu prehranjevanja), greh ni tolikšen, povsem drugače pa je, ko so vsakodnevna izbira. Slastni namazi, ki mamam zjutraj prihranijo čas, otroke sistematično ropajo zdravja. Vsaj tako vedno znova pokažejo testi, ki razkrivajo temne plati tovrstnih namazov.
Nemško testiranje lešnikovo-čokoladnih namazov
V aprilski številki nemške potrošniške revije Ökotest sta več kot dve tretjini testiranih lešnikovo-čokoladnih namazov pogrnili na celi črti! Ne le zato, ker vsebujejo rekordno količino sladkorja in maščob, temveč tudi zato, ker so v njih našli izredno problematične snovi, ki nastajajo iz uporabljene maščobe. Tovrstni namazi vsebujejo približno eno tretjino maščob (običajno palmovo maslo, ponekod v kombinaciji z drugimi olji, denimo repičnim, sončničnim). Ker gre za rafinirane maščobe, so v njih lahko prisotni 3-MCPD in glicidil estri maščobnih kislin, ki se v želodčno-črevesnem traktu lahko razcepijo v 3-MCPD in glicidole. Medtem ko Evropski urad za varno hrano (EFSA) prvih po novem ne ocenjuje več tako strogo, pa to ne velja za glicidole, ki so jih našli v kar četrtini testiranih namazov. Po navedbah EFSE lahko poškodujejo dedni zapis in so rakotvorni. Palmovo maslo je trenutno v javnosti na črnem seznamu (predvsem zaradi okoljskih razlogov), so pa omenjene glicidole našli tudi v namazih, ki palmovega masla ne vsebujejo. Rešitev torej ne bo ta, da poiščete namaz, ki ima drugačno maščobno sestavo.
S testiranjem so neodvisni laboratoriji preverili tudi vsebnost nasičenih ogljikovodikov mineralnih olj, s katerimi so lahko obremenjeni tako maščobe kot kakav in lešniki. Z izjemo dveh izdelkov je imelo preostalih osemnajst bodisi povečano ali celo močno povečano vsebnost te škodljive snovi, ki se nalaga v človeškem maščobnem tkivu in jetrih. Poskusi na živalih kažejo, da lahko povzroča okvare organov!
V enem izmed namazov so v laboratoriju odkrili celo gensko spremenjeno sojo (čeprav proizvajalec v namazu ne uporablja sojinega lecitina, ki je sicer pogost v čokoladnih namazih). Očitno bo dovolj čista proizvodnja le še tista v domači kuhinji, saj testiranja dokaj pogosto pokažejo, da je vsebnost gensko spremenjene soje v različnih izdelkih posledica različnih dejavnikov, na katere imajo proizvajalci le malo ali nič vpliva.
Na kratko – najvišja ocena je bila skromna trojka, pa še to sta prejela le dva izdelka. Najslavnejši med namazi je enako kot pet drugih dobil najslabšo možno oceno (nezadostno). Žal tudi nakup ekoloških namazov ni veliko varnejši, kar zadeva vsebnost sladkorja ali prisotnost katere od omenjenih spornih snovi, saj so jih laboratoriji odkrili v skoraj vseh namazih. Sklep testiranja: namesto po čokoladnih namazih raje posegajte po marmeladi z manj sladkorja. Pogojno in zgolj občasno pa lahko poskusite katerega izmed dveh lešnikovo-čokoladnih namazov, ki sta dobila povprečno trojko.
Slovensko testiranje lešnikovo-čokoladnih namazov
Očitno Nemci nimajo težav s tem, da pljuvajo v lastno skledo, saj je marsikateri izmed testiranih namazov nemški. Zato toliko bolj preseneča, da smo Slovenci tako skromni pri postavljanju kriterijev. Lešnikovo-čokoladne namaze je namreč konec leta 2016 testirala tudi Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS test, 11–12/2016, str. 12–15). Veliko pozornosti je namenila predvsem njihovim senzoričnim lastnostim (pristnost okusa, tekstura, mazavost). V to delo so se zelo poglobili, saj so pod drobnogled vzeli kar vse tri različice slavne nutelle, nemško, italijansko in poljsko, in po senzoričnih lastnostih so dobile najvišjo oceno. Zanimivo, Nemci so tej isti nutelli podelili oceno nezadostno! Vse je odvisno od postavljenih kriterijev. Zveza potrošnikov Slovenije je toksikološko preverjala zgolj vsebnost aflatoksinov (kar so sicer preverjali tudi nemški laboratoriji), kadmija in transmaščobnih kislin. Kadmij je bil pri vseh devetih testiranih namazih pod dovoljeno vrednostjo, transmaščobnih kislin pa testirani izdelki niso vsebovali. Zaključek slovenskega testiranja: čokoladne namaze je zaradi visoke vsebnosti sladkorja in maščobe treba uživati zmerno (en košček kruha, namazan na tanko)!
Kar so Nemci prav tako ugotovili z več pameti, je, da porcija s 15 g ne zadovolji nikogar, še majhnega otroka ne. Zato je povsem nesmotrno delati izračune na podlagi te količine. 15 g namaza namreč še vedno pomeni odmerek sladkorja in maščob v mejah varnega, kar se pri stvarnejši dvojni ali trojni količini že povsem izjalovi. To tudi sami opažate pri svojem otroku, ki najbrž ni sit (ali zadovoljen) z enim koščkom, ob tem pa si to isto jed zaželi tudi za večerjo. Dodatna težava je tudi v tem, das marsikdo namaza ne jemlje kot sladico, temveč celo kot zdrav zajtrk. Tako nam pogosto sugerirajo tudi oglasna sporočila.
Čokoladni namazi in podobni izdelki so sladkarija!
Sistematičen prikaz v slovenski reviji pa lepo pokaže, kaj v resnici skrivajo tovrstni namazi: predvsem goro sladkorja (46–61 odstotkov) in hrib maščob (28–39 odstotkov) z nekaj lešniki, kakava, mleka v prahu, lecitina in ponaredka vanilje. Le koga bi še mikalo odpreti kozarec, če bi vedel, da je več kot polovica vsebine iz sladkorja, ki plava v dobri tretjini kozarca rafinirane maščobe dvomljive kakovosti? Očitno pa so proizvajalci dovolj dolgo ponavljali, da njihovi izdelki vsebujejo »kar« 13 odstotkov lešnikov, kar o nakupu hitro prepriča množice po vsem svetu.
Otroku ne smemo vzeti najljubšega
Če vaš razum lahko premaga slo po lešnikovo-čokoladnih namazih, je to pri otroku skoraj nemogoče, kot ste opazili že sami. Noben otrok palačink z nutello ne bo želel menjati za tiste z marmelado. Pa tudi zajtrk ali večerja sta s kremnim čokoladnim namazom preprosto zmagovalna. Otrok je sit in zadovoljen. Ali bo dolgoročno ob takšni prehrani tudi zdrav, pa je že drugo vprašanje …
Vaš otrok je očitno zelo trd oreh, zato se bo prevzgoje prehranjevalnih navad treba lotiti postopoma. Če ima tako silno rad lešnikovo-čokoladni namaz, mu ga ne odrecite takoj, le poiščite takšnega, da bo greh manjši. Če se boste lotili iskanja, boste zagotovo našli tudi nekaj namazov z večjim deležem lešnikov, manj (nezdravega) sladkorja, s skrbneje izbranimi maščobami … Greh bo še znatno manjši, če mu boste sami dodali nekaj začimb.
Zdravilna moč začimb za otroke
Na najvarnejši poti pa boste, če se boste priprave namaza lotili kar v domači kuhinji. To ne velja le za omenjeni namaz, vse nezdrave jedi, po katerih hlepi vaš otrok, lahko s kančkom spretnosti spremenite v boljšo, polnovrednejšo in znatno manj nezdravo različico. Pri snovanju našega zadnjega priročnika Zdravilna moč začimb za otroke smo imeli v mislih prav otroke, ki so (tudi zaradi nezdravega prehranjevanja) vse bolj in vse prej bolni. Ste vedeli, da danes že otroci v najranejši dobi zbolevajo za boleznimi, ki so bile še pred desetletjem ali dvema »rezervirane« za ljudi v zrelih letih?
Začimbe, o katerih ste morda že brali v trilogiji Ščepec, niso le zdravilo prve izbire v dveh tretjinah sveta. Še kako primerne so tudi za otroke. Da bi spodbudili starše, babice, dedke, kuharice po šolah in vrtcih …, smo napisali priročnik, v katerem s povsem jasnimi in pogosto znanstveno podkovanimi spoznanji nizamo rešitve, ki jih začimbe prinašajo pri zdravljenju in preprečevanju bolezni, s katerimi se sooča vse več otrok: motnje pozornosti, alergije, sladkorna bolezen, pogosta prehladna obolenja, težave s kožo, zobmi in drugo. Največ koristi si lahko od začimb obetamo, če jih otrok uživa redno, a v majhnih količinah. Ko usvojimo osnove, hitro ugotovimo, da lahko z njimi obogatimo prav vsako jed ali napitek, ki ga ponudimo otroku.
Drobne zvijače, kako prelisičiti otroka z zdravim
Če želimo, da bo otrok zaužil več začimb, jih je treba dodajati predvsem v jedi, ki vsem otrokom odlično teknejo! Mnogi izmed tisoč bralcev, ki knjigo že imajo, se nam najbolj zahvaljujejo prav za del z recepti, ki vsebuje v osnovi nezdrave jedi, po katerih otroci najbolj hlepijo, prirejene na zdrav način in oplemenitene z dobršnim odmerkom pravih začimb, ki so še kako primerne tudi za najmlajše. In ker so vsi preizkušeni tudi na otrocih, verjamemo, da boste z njimi lahko prepričali tudi svojega, le dovolj boste morali biti vztrajni in pretkani (tudi o tem v knjigi).
Glavna moč začimb namreč ni v tem, da nam (ali otroku) jed bolje tekne, temveč predvsem v tem, da telesu pomagamo, da bo zaužito kar najlažje presnovilo, da poskok krvnega sladkorja ne bo presunkovit, da bo želodec hrano z lahkoto prebavil, da hrana ne bo gostila neželenih mikrobov in še bi lahko naštevali. Če knjige še niste brali, ne pričakujte klasične kuharice, temveč povsem konkretne napotke, kakšne koristi vse ima ščepec te ali one začimbe v posamezni jedi.
Več v Zarji št. 21, 22. 5. 2018.
