Če se že ne moreš izogniti pregledu minulega leta – in zdi se, da medijem to praviloma ne uspeva –, naredi vsaj takega, ki tvojega občinstva ne bo potisnil v globoko depresijo. In vam zato v tej številki ponujamo pogled čez ramo na najbolj prijetne, najbolj hecne, najbolj bizarne dogodke leta. In tudi kakšne, ki so nam pognali solze v oči. Ampak so bile srečne solze, hvala bogu. Vojne, nesreče in smrti smo izpustili, ne zato, ker se jih ne bi spominjali, temveč zato, ker še preveč mislimo nanje. In zato tudi nismo omenjali tihe smrti (čeprav nas je hudo tiščalo), ki jo je storila toliko obljubljana in tako pričakovana zdravstvena reforma, ki je vladi v odhajanju med medsebojnimi pričkarijami bržkone ne bo uspelo speljati do volitev. Naslednja bo pa, to vemo iz izkušenj, začela spet od začetka in potem mečkala štiri leta. Nam bodo pa ostali trikrat okrog ovite čakalne vrste in domovi za ostarele, ki postajajo hiralnice, ker je premalo volje in veliko premalo javnega pritiska, da bi se kaj spremenilo. Ampak o tem zdaj ne bomo, ne, ne bomo. Ker bomo raje gledali naprej in rekli, draga Preteklost, hvala za vse izkušnje, draga Prihodnost, nestrpno te pričakujem.

In, tole hočem še deliti z vami, našla sem recept za srečo – no, ni čisto to, ampak če že ne prinaša sreče, jo vsaj pomaga ohraniti: na začetku leta si nekam postavite velik prazen kozarec in ga vse leto polnite z listki, na katere ste si zapisali lepe stvari, ki so se vam zgodile, stvari, ki so vas osrečile, vas spravile v smeh. Potem jih pa lahko na koncu leta, ali pa tudi prej, na kakšen črn, črn dan, stresete ven in prebirate – v dokaz, da je življenje pravzaprav lepo. Krasno in izpolnjujoče. In kljub vsemu sranju tudi polno smeha.

Draga Prihodnost, nestrpno te čakamo.