Že dobro leto se z njim pojavlja na mnogih družabnih prireditvah. Krhko, svetlolaso, nežno bitje, ki pa odlično obvlada gibanje po političnem parketu. Sproščeno se pogovarja z najvišjimi državniki, ki jih obišče s premierjem, tako se je družila z našo Melanio in ženo francoskega premierja Brigitte Macron, z belgijsko kraljico Mathilde, s premierjem se odlično razumeta z luksemburškim premierjem Xavierjem Bettelom in njegovim soprogom. Smo prva revija, ki sta jo povabila v svoj dom v Šentjurju pri Celju, kjer je prej živela Mojca s starši, zdaj pa veliko vikendov tam preživita z Mirom. V zgornjem nadstropju hiše imata lično urejeno majhno kuhinjo, okusno opremljeno dnevno sobo ter spalnico, kamor seveda nismo pokukali. V dnevni sobi sta sama okrasila veliko božično jelko, Mojca pa je spekla piškote in potico. Karkoli smo poskusili, je bilo izvrstno. Oba sta delovala umirjeno, usklajeno, Miro je dopolnjeval Mojčine misli in nadaljeval s svojimi. Še po koncu intervjuja smo sedeli in srkali metin sok (ne, v kozarcih, s katerimi sta nazdravljala, ni bilo šampanjca ali vina, ker noben od njiju ne pije alkohola!). Bila sta zelo prijetna sogovornika, brez zadrege sta govorila o vsem, kar nas je zanimalo.

 Poznata se že več kot deset let. Seveda nas je najprej zanimalo, kako dolgo in od kod se poznata. »Poznava se že dolgo, mislim, da več kot deset let. Mira sem rada poslušala že kot študentka prava, brala sem njegove kolumne, spremljala številne nastope na televiziji, in moram priznati, da mi je bil njegov način razmišljanja vedno blizu, zlahka sem se poistovetila z njegovimi kritičnimi, a vedno konstruktivnimi mislimi o aktualnem dogajanju v Sloveniji. Ko sem sodelovala z Razvojno agencijo Kozjansko, sem ga enkrat celo gostila na okrogli mizi, pa tudi kasneje sva sodelovala pri različnih projektih. Ko je leta 2014 ustanovil svojo stranko, sem vedela, da mu želim pri tem pomagati. Verjela sem, da je Mirova ekipa tista, ki lahko marsikaj dobrega stori za našo državo. Tako sem pomagala pri nastajanju lokalne mreže stranke, odgovorna sem bila za nekatera pravna opravila, nekaj časa sem delala tudi v kabinetu. Ko sem tam zaključila, sva z Mirom ostala v stiku, ker sem še vedno intenzivno delala za stranko. Večkrat sva se morala dobiti po službeni dolžnosti, potem pa je iz tega nastal tudi kakšen čaj. Kmalu sva se dogovorila, da bova skupaj začela teči.« Premier je takoj navezal misel: »Meni je primanjkovalo športnih aktivnosti, vedel pa sem, da je bila Mojca nekoč atletinja, celo državna prvakinja, pa sem si rekel, da bo Mojca prav gotovo moja najboljša trenerka. Tako sva skupaj začela s tekom in zdi se mi, da je takrat preskočila iskrica, kot se temu reče.«

Vrednote. Med druženjem ob čaju in teku sta spoznala, da ju vežejo podobne vrednote. »Deset let sva bila znanca, kasneje dobra prijatelja, potem pa se je zgodila še kemija, ki ji je sledilo spoznanje, da sva si usojena za sopotnika v življenju,« je iskreno povedal Miro. Katere vrednote ju povezujejo? »Po svojih močeh se trudiva spreminjati družbo na bolje,« je začela Mojca. »Deliva tudi skrb za naravo, saj se zavedava, da imamo en planet in zato le eno priložnost, da ga ohranimo,« je dodal Miro. »Oba verjameva, da nekaj zares izjemnega lahko narediš samo s svojim trdim delom,« ga je dopolnila Mojca in pristavila: »Miro je vse dosegel s svojim delom. Tudi zato ga spoštujem kot človeka.« »Mojca je zelo iskrena in sočutna, ljudje jo zelo hitro vzljubijo, ker je skromna in zelo delavna. Doma in v službi. Najin vrednostni sistem naju povezuje, imava se rada in se spoštujeva,« je zaključil Miro. »Čisto preprosta ljubezen, brez vseh dodatkov,« se je strinjala Mojca in nadaljevala: »Mislim, da sva oba zelo pozitivna človeka. Iz vsake situacije poskušava vzeti nekaj dobrega. In to mi je všeč.« Nič ne jamrata, sem se pošalila v Mirovem jeziku in vsi trije smo se smejali. »Tako, tako, imamo izzive in iščemo rešitve,« je smeje pritrdila Mojca. 

Obračun leta. Skupaj sta eno leto. Se je v tem letu zanju kaj spremenilo, na bolje, na slabše? Je kaj drugače kot prej? »Z vsakim dnem, mesecem sva bolj povezana,« je začel Miro. »Bolj ko se spoznavava, bolj vidim, da sva sorodni duši.« »Ceniva prav vsak trenutek, ki ga imava,« se mu je pridružila Mojca. »Ker je Mirov urnik zelo natrpan, preprosto uživava, kadar sva skupaj. Imava veliko skupnih točk: šport, narava, knjige, glasba, gledališče. Na počitnicah sva izmenjaje brala knjigo Vesne Milek o izjemnem Borisu Cavazzi.« Miro je nadaljeval: »Veliko sva se ob tem pogovarjala o življenjskih preizkušnjah. Kot predsednik vlade slišim veliko življenjskih zgodb, neredko mi je težko. Nikoli ne bom pozabil denimo obiska gluhoslepih, izredno sem bil ganjen in hkrati pretresen. Hvaležen sem Mojci, da mi potrpežljivo prisluhne, saj se moja služba nikoli ne konča, naj bo to zvečer, ob vikendih ali praznikih.«

Ljubezen na daljavo? Kako usklajujeta to, da Mojca dela v Mariboru, Miro pa v Ljubljani, me je zanimalo. Koliko sta zares skupaj? Miro je nasmejano rekel: »Hudomušen popravek: kot predsednik vlade delam po vsej Sloveniji!« Vsi trije smo se zasmejali. Mojca pa je priznala: »Imava dva doma, eden je v Ljubljani, drugi v Šentjurju, morda sva res med tednom več v Ljubljani, za vikende pa tukaj v Šentjurju.«

»Ko sem se podal v politiko, sem se zavedal, da se bom moral odreči delu zasebnosti in večini svojega prostega časa. Če je le mogoče in nisem v tujini, vikende zato namenjam Evi in Mihu ter seveda Mojci,« je priznal premier. (Dvajsetletna Eva in sedemnajstletni Miha sta njegova otroka iz zakona z Danico Cerar.) Mojca je dodala: »Mira podpiram, kot le lahko, saj se zavedam, kako odgovorno delo opravlja.«

Miro obožuje štruklje. Miro je že več kot dvajset let vegetarijanec, pa tudi Mojca ima rada zelenjavo. V Šentjurju imajo svoj vrt, zato večinoma kuhata doma pridelano hrano. »V Sloveniji se sploh ne zavedamo, kako smo srečni, da lahko od lokalnega kmeta kupimo domačo, kakovostno hrano in jo pridelamo tudi sami doma. Slovenci bi morali biti bolj ponosni na to, kar imamo, žal smo vse prevečkrat črnogledi in nesamozavestni, to me včasih zmoti,« je povedal premier. »Rada kuham za Mira, saj ima hvaležen odnos do hrane, najraje ima preproste slovenske jedi, kot so štruklji ali pa zelenjavne enolončnice,« je povedala Mojca. »Mojca zna dobro pripraviti marsikatero jed, najbrž je to v družini, saj je njena mami kuharica in tudi vrhunsko kuha,« je povedal Miro in še naprej našteval Mojčine vrline: »Včasih speče odličen kruh. Sam sem poprej večkrat kuhal za svoja otroka, zdaj pa sem v službi od jutra do večera, zato mi zvečer res ni do kuhanja. Se ji pa včasih pridružim v kuhinji in sem odličen prvi pomočnik!« (smeh) Mojca sicer ni vegetarijanka, včasih se ji prileže kakšen košček ribe, kar pa Mira ne moti.

Celoten članek si lahko preberete v 52. številki revije Zarja.