Po spletu kroži veliko svaril pred higienskimi vložki znanih proizvajalcev. Če so tako problematični, zakaj jih ne prepovedo, ne pa da neprestano vrtijo reklame zanje? Zanima me, koliko so ti izdelki zares nevarni in ali naj se s tem obremenjujem ali ne.
Adrijana R.
Odgovor:
O tem, koliko je nekaj varno ali ne, je težko soditi. Na trgu je veliko izdelkov, ki so prestali formalne teste varnosti, vendar se je sčasoma izkazalo, da so tvegani za naše zdravje. Država pod pojmom varnosti vidi predvsem akutne težave, ki jih lahko povzročijo bakterije, strupi in podobno. Kaj se bo dogajalo z vami po 30 letih uporabe tega in onega izdelka, pa ni bilo zajeto v nobenem varnostnem testiranju.
In prav vložki so izdelek, ki ga uporabljamo veliko let. Statistika pravi, da imamo ženske v življenju približno 450 ciklusov ter da v tem času porabimo med 10.000 in 13.000 vložkov. Četudi je en zavitek mogoče v skladu z veljavnimi predpisi, se z leti nabere zajetna količina morebitnih škodljivih snovi.
Sodobni in kot pravite močno oglaševani vložki so narejeni iz zunanjega in notranjega sloja plastike. Redki imajo zgornji sloj iz celuloze. V sredici pa je »supervpojno« jedro iz celuloze in natrijevega poliakrilata, ki veže 300-krat več vode, kot je težko.
Natrijev poliakrilat po trditvah strokovnjakov ni strupen, vendar povzroča kar nekaj neprijetnosti: kristalčki dražijo kožo in jo izsušujejo, lahko celo zaidejo v urinarni trakt, kjer povzročijo okužbo. Zaposlene v podjetjih, kjer delajo s to snovjo, pogosteje obolevajo na spolnih organih, dokazana sta počasnejše celjenje ran in večja utrujenost. V tamponih je zaradi toksičnega šoka prepovedan že od leta 1985.
Druga močno škodljiva snov je dioksin, ki nastane kot stranski produkt beljenja s klorom. Dioskin uživa sloves najbolj strupene kemikalije na planetu, ki je 1000-krat bolj strupena od arzenika. Ima neverjetne lastnosti kopičenja in se »po prehranski verigi navzgor« nabira v koncentracijah, ki so tudi za več milijonov večje od tistih v okolju. Sodi med kancerogene kemikalije, za katere ni varnih odmerkov. To pomeni, da lahko tudi najmanjša količina sproži pri človeku verigo mutacij celic in pripelje do raka, ob tem moti delovanje hormonov ter zastruplja živčni sistem. Zanj je značilno zahrbtno in zapoznelo učinkovanje. Ko pa udari, udari dokončno in takrat ni več zdravila. To, da so države predpisale spodnjo dovoljeno mejo dioksina v nekaterih izdelkih ali v okolju, sta le politična odločitev in kompromis z industrijo, ki nimata nič skupnega s skrbjo za varnost ljudi.
Pri tistih vložkih, v katerih je bombaž, je treba posvariti tudi pred ostanki pesticidov, ki so danes redni spremljevalci pridelave bombaža. Pri tem uporabljajo 35 pesticidov, in to v tolikšnih količinah, da se v proizvodnji bombaža uporabi 22,5 odstotka vseh pesticidov na našem planetu! V zadnjem času je tudi vse več gensko spremenjenega bombaža, ki ga zagotovo ne želim na svoji koži in sluznici.
Na trgu je tudi veliko odišavljenih izdelkov, s katerimi poskušajo proizvajalci zadovoljiti ženske, ki imajo zaradi pogostih vaginalnih vnetij neprijeten občutek. Na žalost to ni rešitev, temveč le krepitev problema. Umetnih dišav, ki jih pridobivajo iz nafte in vsebujejo tudi ftalate, ki lahko poškodujejo jetra, zagotovo ne potrebujete na najobčutljivejši sluznici telesa.
Potem ko smo počasi dojeli, da je koža naša druga usta, je mogoče čas, da dojamemo, da so naše sluznice neposredno povezane z limfo in vsemi telesnimi tekočinami. Narkomani to dobro vedo, ker večina drog učinkuje skozi sluznico nosu ali ust. Tudi nekatera zdravila, ki morajo zelo hitro preiti v krvni obtok, jemljemo tako, da jih damo pod jezik. Zdaj, ko veste, kako prevodne so naše sluznice, vas bo verjetno presenetil podatek, da je vaginalna sluznica še občutljivejša in bolj prevodna kot tista v ustih. Zato zares ni vseeno, katere snovi so v stiku z njo.
Poiščite higienske vložke iz ekološko pridobljenega bombaža ali celuloze. Na voljo so tudi menstrualne skodelice iz čistega silikona, ki so najboljša ekološka rešitev in zaradi katerih vam ne bo treba nikoli več kupovati vložkov.
Dnevne vložke uporabljajte čim manj. Če že, naj bodo paropropustni in iz naravnih materialov. Ne boste jih našli v vsaki samopostrežni trgovini. Boljši naslov so specializirane trgovine in trgovine z zdravo prehrano. Odpravite se tja in si jih kupite za nekaj mesecev, pa boste imeli mir in ne boste več odvisni od izdelkov, ki vas lahko zapeljejo v začarani krog težav.
Sanja Lončar je vodja projekta Skupaj za zdravje človeka in narave. Vprašanja o naravnem zdravljenju, zdravem prehranjevanju, naravni kozmetiki in podobnih temah za rubriko Naravno in enostavno pošljite na naslov: jana@delo-revije.si ali Revija Jana, Dunajska 5, 1509 Ljubljana.
