Med najznamenitejše antične legende spada Parisova izbira. Ni pomenila samo uverture v trojansko vojno in rojstvo rekla o jabolku spora, temveč je njeno sporočilo bolj daljnosežno, saj še danes zadeva vsakega izmed nas. Stare zgodbe prehajajo skozi rodove, kot voda pronica skozi zemeljske plasti.
Za uvod najprej obnovimo sila poučno Parisovo zgodbo: »Na svatbo kralja Peleja in nimfe Tetide so pozabili povabiti boginjo prepira Erido. Nič hujšega, užaljena prepirljivka je kljub temu privihrala na svatbo in med goste zakotalila zlato jabolko, na katerem je pisalo najlepša. Boginje Hera, Afrodita in Atena so se sporekle, kateri pripada zlato jabolko. Hera s svojo trdno zemeljsko energijo, Afrodita, ki je izžarevala erotično radost, in Atena, ki je bila polna ekstatične duhovnosti, trije poli ženskosti so padli na ceneni trik, ki je star kot ženski rod: katera je najlepša? Srdit ženski prepir so bogovi rešili tako, da so veleli pripeljati na Olimp pastirja Parisa, ki naj bi nepristransko razsodil, katera od treh boginj je najlepša. Tisti naj bi potem Paris izročil zlato jabolko. Hera in Atena sta obljubili mladeniču vsaka svoje. Afrodita ni rekla nič, samo slekla se je. Očarani Paris se je odločil po hipnem vzgibu, kajti lepota njenega telesa ga je prevzela. Za nagrado mu je Afrodita obljubila prelepo Heleno, ki je bila sicer že poročena. Parisa je prepričala, da je šel po Heleno, ko je bil njen mož zdoma. Helena je pristala, ker jo je uročil Afroditin vpliv, in zbežala s Parisom v Trojo. Njen mož Menelaj je zbral vojsko in se podal v vojno za pobeglo Heleno …« Nadaljevanje poznamo kot trojansko vojno.
Ne eno, hočemo vse
Toda Parisova odločitev se dogaja vsakomur izmed nas. V življenju se pogosto znajdemo v razmerah, ko stojimo na križišču pred pomembnimi odločitvami in moramo izbirati. Moramo, kajti poti, ki vodijo iz križišča, je več in mi smo prisiljeni nadaljevati življenjsko pot po eni izmed njih. Erida je velela Parisu »Izberi!« Večina se nas v vsakdanjem življenju pretvarja, da ne sliši Eridinega ukaza. Parisova naloga je bila, da izbere eno izmed treh boginj, kar pomeni, da bosta dve jezni nanj. Ko izbiramo med potmi, izbiramo najdragocenejšo stvar in pri tem gre za hudo resno dejanje. Parisova izbira se prvi hip sicer dobro konča, vendar ne za zavrnjeni božanstvi, ki sta šele začeli naklepati maščevanje. Prav tako ni prihranjeno sodobnemu Parisu, ki tvega maščevanje zavrnjenih božanstev.
Toda namesto da bi izbrali, danes kričimo: »Hočem vse!« in v prisluhu slišimo odgovor: »Vzemi si!« Ta sodobni kliše izraža pohlep po neomejenem, obenem pa veliko naivnost. Nekateri sodobni naivni moški in ženske nočejo izbirati in raje prepuščajo izbiro dogodkom. Izbrati boginjo je nekaj povsem drugega, kot da se osebno poistovetimo z eno stranjo nasprotja. Vprašanje je, kaj resnično ljubite. Torej gre bolj za izbiro srca kot za izbiro razuma. Erida nam pravi, da morate izbrati, kar ljubite, in potem plačati za to. Moški izbere svojo življenjsko željo in bojevnik v njem privoli v neprijetno delo, ki bo sledilo. Bojevnik moškemu dovoli, da živi v trpljenju.
Novodobni Parisi
Novodobni Parisi so žal zasvojeni s konformizmom, torej z neizbiro, in dokler ne bodo prekinili te zasvojenosti, moški otrok ne bo nikoli dorasel v moškega bojevnika. Ne vojaka, v bojevnika! Vojak zgolj izpolnjuje ukaze nadrejenih, bojevnik pa sledi svoji sledi. Že po končani prvi bitki je namreč moški bojevnik manj naiven, saj ve, kaj je meč, in zna ga sukati. Bitka pa se vedno znova ponavlja, kajti Paris mora nenehno izbirati in plačevati za svojo izbiro. Z ranami, ki bole. Boleče rane moramo razumeti kot dar, kajti kdor ni bil ranjen, ima največjo smolo od vseh. Rana, zaradi katere moški ne more naprej, je rana za cmere. Pravi moški hodi naprej, in če je treba, vleče svoja čreva za seboj.
Psihologi pravijo, da imajo ženske dvoje src: eno v prsih, drugo v maternici. Moški se lahko uspešno zbliža z žensko le, če je ranjen in le če ima »srce« in »sočutno srce«. Torej sta moški bojevnik in ženska na simbolni ravni svojevrstni dvosrčni bitji.
Če moški nikoli ne dvigne meča, ga imajo morda za prijaznega, vendar hitro konča kot suženj ali živa tarča. Zato imamo toliko dečkov in tako malo pravih moških. Ženske sovražijo vojne in vojake, vendar ljubijo bojevnike. Ob njih se počutijo varne. Toda nobena trdna ljubezen med moškim in žensko se ne porodi brez meča, prav tako ne dober prepir, ki razčisti stvari. Ženske si želijo živeti in bojevati z moškimi, ki se znajo dobro bojevati in vzpostaviti meje.
V sodobnem svetu vladajo tekmovalni in vojaški odnosi, napetosti in tesnoba, osamljenost in strah, zato je večina ljudi na oddelku za nujno pomoč, na urgenci. Znano je, da veliko moških v prvi polovici življenja opravlja poklic, ki ga kmalu zasovražijo, ampak vseeno vztrajajo v njem. Toda ko delajo prvo veliko bilanco svojega življenja, se med štiridesetim in petdesetim letom starosti nekateri vrnejo k tistemu, kar ljubijo. Spomnijo se tistega, kar so morda ljubili kot dečki. Pri štiridesetih ali petdesetih se morda spomnimo, kakšne vrste moški ali ženska nam je res všeč, česa smo se veselili v otroštvu in kaj smo najraje počeli, preden smo se odrekli življenju, da bi ugajali drugim ali delali, kar drugi pričakujejo od nas.
Dajte svoji Afroditi zlato jabolko
Recimo, da izgubite službo, da postanete brezposelni. Jung je prijatelju, ki je potožil, da je odpuščen dejal: »To je krasna novica! Sledilo bo nekaj dobrega!« Nihče ne more zmagati, če prej ni poražen. Torej je lahko izguba službe odrešitev. Modrec Jellaludin Rumi (1207–1273) piše: »Ko vrt tega sveta pogori, oživi vrt srca.« Morda vas brezposelnost spomni na tisto, kar ste ljubili kot otroci. Spomni vas na bisere, ki spijo pokopani v vas. In biblijska modrost nas svari: »Ne mečite bisere svinjam!« Skratka, prepoznajte svoje talente! Najpomembnejše merilo je izbruh živosti: kdor končno prepozna svojo pot, lahko od izbruha energije poskoči in poleti. Klic poklicanosti se ne zmeni za podrobnosti in stranske posledice življenja, ampak vpokliče vse speče strasti in otopele talente človeka, ki mora zdaj izpolniti svoje poslanstvo. Perzijec Rumi nas poduči: »Kako boš dobil v roke biser, če boš morje samo gledal? Če želiš imeti biser, postani potapljač. Potapljač mora imeti naslednje lastnosti: svoje življenje mora zaupati vrvi in prijatelju zgoraj, skočiti mora na glavo in nehati dihati.« Navodilo modreca Rumija moški bojevnik hitro izvede. Za druge, ki iniciacije moškega bojevnika še niso doživeli, je dovolj strast, ki je prinesla hipno Parisovo odločitev za boginjo Afrodito. Poberite torej zlato jabolko in ga končno že izročite izbrani boginji, ki jo skrivaj, na dnu srca, že dolgo ljubite. Pustite razum, naj spregovori srce! Obenem pa vzemite v roke meč in branite svojo odločitev. Naj vam bo v pomoč in oporo afriški pregovor: »Če meniš, da si premajhen, da bi naredil neko spremembo, potem poskusi zaspati s komarjem v sobi.«
Piše: Anton Komat Jana št.1, 5.1.2010
