Čustva in občutki tvorijo samo jedro človekovega bitja. Najsi gre za vrednote, kot so ljubezen, prijateljstvo, sreča ali zadovoljstvo – nič od tega ni mogoče brez emocij. Nasproti harmoničnim in lepim čustvom pa stoji cela vrsta njihovih temnih sestra in bratov: strah, žalost, jeza itd., ki nam znotraj nas samih nastavljajo svoje skrite pasti. Če se v težavnih trenutkih ujamemo vanje, se vsa naša prizadevanja za rešitev problema v njihovi tesni zanki spremenijo v vrtenje v krogu dvomov in zmot. Zato je pomembno, da se naučimo ta negativni vzorec vedenja najprej prepoznati, nato pa preseči in se mu naposled tudi izogniti.
1. Zmedenost
Past: V življenju vsakogar se občasno nizajo trenutki, ko se človek počuti negotovega, zbeganega, izgubljenega. Včasih preprosto ne vemo, katera smer je prava. Še hujše je, ko se nam zdi, da nas tok dogodkov nese v neznano smer, za vsem pa ni več nobenega prepoznavnega smisla. Takrat človeka preplavi nelagoden občutek izgubljenosti; kot bi bil v puščavi, brez kompasa, z več smermi in brez ene poti.
Rešitev: Zavestna in odgovorna izbira!
Najprej sami pri sebi razčistite, da vaše življenje pripada predvsem vam samim. Vi najbolje veste, katere vrednote so za vas zares pomembne. Vzemite si čas za temeljit, miren premislek in šele nato sprejmite svojo odločitev. Vse svoje pretekle izkušnje uporabite kot pomembno pomoč pri iskanju jasne usmeritve na nadaljnji življenjski poti. Tako vam ne bo težko izbrati pravilne odločitve ter prepoznati prave vrednosti in pomena reči, o katerih se odločate. Potem boste tudi veliko trdneje stali za svojo odločitvijo, še več, tako so tudi izjemni dosežki veliko dostopnejši.
2. Strah
Past: Gre za globoko ukoreninjen občutek, da na človeka nenehno in povsod pretijo različne nevarnosti. V njegovem jedru je kot cvetoča klica zmeraj navzoča misel na možnost, da se mu lahko zgodi kaj negativnega, neprijetnega in slabega. Pogosto se v ozadju skriva tudi bolj ali manj prikrita bojazen, da bomo odpovedali in rečem ne bomo kos.
Rešitev: Razvijajte čut za humor in bodite radovedni!
Za začetek se nekoliko nasmehnite ob misli, da ne živimo v kameni dobi: nevarnost, da srečate sabljastega tigra, je prav majhna – pa ne le zato, ker je izumrl. Seveda pozna naš čas drugačne nevarnosti, nič manjše od ostrih zob krvoločnih zveri, a treba se je zavedati, da živimo sodobni ljudje v razmeroma varnem svetu. Posameznikova možnost, da sam odloča o svoji usodi, ni bila nikoli večja. Poleg tega je mogoče o svetu okoli nas, ki je neizmerno bogat in pester, izvedeti toliko novega, da se je treba le prepustiti radovednosti ter prebuditi avanturista v sebi. Naučite se veseliti novih možnosti in spoznanj.
3. Dvom o sebi
Past: Nenehno ponavljajoča se vprašanja o eni in isti stvari, ponovno premlevanje in dodatno preizpraševanje o lastnih odločitvah, mnenjih in možnostih – to lahko človeka dobesedno omrtviči, tako da ni več sposoben izdelati jasnega mnenja, kaj šele izpeljati stvar do konca. Pogosto se je na takšni osnovi težko sploh odločiti za delovanje.
Rešitev: Akcija!
Nemudoma prenehajte razglabljati in večno omahovati. Rešite svojo glavo teh spon in začnite – delovati! Najprej se lotite drobnih in nepomembnih odločitev: izberite npr. opoldanski jedilnik. In počasi – korak za korakom – se boste navadili obvladovati naval pomislekov. Pogosteje ko boste sprejeli odločitev in jo potem tudi izpeljali, tem laže se boste izognili primežu dvomov. Vedeti pa morate predvsem to, da ne bo kar v trenutku konec sveta, če vam kakšna reč ne bo najbolje uspela. Pomembno je, da ste vsaj poskusili.
4. Občutek krivde
Past: Krivdo si očitamo zaradi občutka, da smo naredili nekaj slabega, drugim povzročili bolečino, jih prizadeli, da smo odpovedali ali grešili, spremlja pa ga skrito pričakovanje zaslužene kazni. Prav gotovo se tak občutek včasih pojavi kot izraz resničnega dejstva in izhaja iz pravega stanja stvari, lahko pa je tudi povsem nerealno ustvarjen, zgrešen ali vsaj pretiran in si krivdo zgolj lažno domišljamo.
Rešitev: Razčlenite nastali položaj!
Če ste zaradi kakršnega koli prestopka krivi, je treba za svoje dejanje odgovarjati. Včasih je za prizadetega dovolj, če se mu opravičimo, za nas pa je pomembno, da se iz tega tudi nekaj naučimo. Kadar je storjeno napako mogoče popraviti, je to nujno storiti, kajti šele takšno dejanje bo omogočilo mirno nadaljnjo življenjsko pot. Ko pa gre za v ničemer utemeljen ali pretiran občutek krivde, je treba – tudi s pomočjo strokovnjaka – ta občutek najprej prepoznati kot iracionalen in nepotreben ter ga naposled tudi zavreči.
5. Sram
Past: Sram – to je skrito trpljenje zaradi občutka, da smo vredni manj kot drugi, ker imamo strašno in nepopravljivo pomanjkljivost. Še hujše kot pri občutku krivde zaradi nečesa, kar je bilo narobe strojeno, je pri sramu to, da v njegovem jedru tiči občutek, da smo mi sami nekako slabi oziroma popačeni.
Rešitev: Razumno mišljenje!
Najprej je treba ponotranjiti preprosto dejstvo, da vsakdo kdaj kaj stori narobe. A nihče, ampak zares nihče se že ne rodi kot slab. Vsakdo ima takšne ali drugačne napake, sam po sebi pa ni nihče napaka. Vsako življenje je dragoceno in enako pomembno, dejstvo pa je, da nihče ni popoln. In prav za to gre; saj nas vendar šele naše hibe in nepopolnosti delajo res posebne in preprosto – nezamenljive. V očeh drugih. In tudi v lastnih.
6. Jeza
Past: Človek, poln jeze in srda zaradi grenkih spominov na preteklost, ki jo zaznamujejo pretežno krivice, resnične ali namišljene, zlorabe, rane, bolezni, te preteklosti ne zmore pustiti za sabo in jo nosi s seboj na ramenih kot nekakšen poseben žalostni dobiček. Največji problem pa je, da se zato nenehno počuti kot žrtev tudi v sedanjosti.
Rešitev: Pustite preteklost za seboj!
Življenje ni zmeraj pravično in velikokrat se zgodijo hude krivice, pa tudi ljudje se pogosto ne vedemo prav, nasprotno, celo prav brezsrčni znamo biti, surovi in povsem brez ozirov. A če je bil kdo žrtev takšne osebe ali spleta nesrečnih okoliščin, je najslabše še leta in leta v sebi gojiti zamero. Tako se rana ne more zaceliti in žrtev sama je tista, ki jo skeli. Pustite, da se rane pozdravijo. Pozabite na jezo in se zavedajte, da imate zdaj možnost izbire in da ste vi tisti, ki odločate. Zamenjajte svojo zamero z mehkobo, razrahljajte premočno vez s preteklostjo, kajti ravno zaradi težkih ali nesrečnih izkušenj ste lahko še močnejši, navsezadnje pa ste zmožni izkazati več razumevanja in prijaznosti kot kdo, ki v sebi nima hude rane.
7. Trma
Past: To je položaj, ki ga zaznamuje predvsem človekova nezmožnost, da bi znova premislil o nastalem položaju. Trmast človek bo togo in trmoglavo vztrajal pri edinem – najpogosteje lastnem – mnenju, in ne bo zmožen doseči niti najmanjše pripravljenosti, da bi iz drugega zornega kota in z drugačno osvetlitvijo problem morda lahko videl tudi drugače.
Rešitev: Ponižnost!
Predvsem skušajte sami sebi dopovedati, da nihče ne ve vsega in da smo vsi zmotljivi. Tudi vi sami. In zlasti tudi to, da s tem ni nič narobe. Zaradi trmastega in nerazumnega vztrajanja pri svojem lahko kaj hitro nastanejo povsem nesmiselne in celo nevarne okoliščine, v katerih boste za vsako ceno hoteli nadaljevati po dvomljivi poti, pa čeprav ne pelje prav nikamor. Poskusite raje zbrati in uporabiti čim več informacij, razmislite o vseh možnostih, ki se ponujajo, bodite prilagodljivi, odprti in kreativni.
8. Slepota
Past: V trenutku, ko človek ne zmore več celovitega pogleda na dogodke in vidi stvari samo še v zelo zoženem obsegu, lahko slikovito rečemo, da gleda podobno, kot vidimo v predoru: razen luči na koncu ne razločimo ničesar drugega. Kar je zunaj njegovega omejenega polja dojemanja, ne zmore ali noče dojeti. Včasih povsem nezavedno prezre realna dejstva, ker jih ni sposoben povezati s svojim zoženim razumevanjem.
Rešitev: Zamenjajte perspektivo!
Položaj poskusite videti iz različnih zornih kotov. Pomembno je, da se najprej vprašate, kako ste se sploh znašli v prav tem specifičnem težavnem položaju. Potem premislite, kaj konkretno vas najbolj moti in kaj bi radi spremenili. Poskusite pridobiti tudi nasvet drugih. Poleg tega si poskušajte predstavljati, kakšen bo položaj čez npr. šest mesecev ali čez dve leti. Morda najpomembnejše pa je, da se ne osredotočite zgolj na pereč problem, temveč z mislimi zaobjamete vse svoje življenje: v najširšem časovnem obsegu ter z vso kompleksnostjo sedanjosti.
9. Osamljenost
Past: Kdor verjame, da nikomur ni mar zanj in ga nihče zares ne potrebuje in ceni, je zelo osamljen. Ta občutek se naseli globoko v človeku, zato lahko škodljivo vpliva tudi na ustvarjanje partnerskega odnosa. Osamljen človek se popolnoma napačno nagiblje k temu, da se na človeka, ki mu izkaže naklonjenost, naveže kot odvisnik. A to je nesrečni krog, ki vodi le še v poglabljanje občutka osamljenosti.
Rešitev: Natančno premislite o lastni vrednosti!
Popolnoma zavestno premislite o tem, katere vaše lastnosti in posebnosti vas lahko v očeh drugih naredijo zanimive in zbujajo naklonjenost. Seveda vas ne bodo vsi zaradi njih kar nenadoma vzljubili, a vedite, da lahko vsak človek, tudi vi, ustvari ljubeč odnos z drugimi, le dovoliti jim morate. Zatorej: začnite zares živeti! Prepustite se dejavnostim, ki vas zanimajo, najdite si konjičke, kajti to vas bo pripeljalo v bližino ljudi s podobnimi nagnjenji. Spoznali boste prijatelje, bližino in ljubezen.
10. Odvisnost
Past: Je več vrst odvisnosti: najbolj razvpita je odvisnost od drog ali alkohola, manj pa govorimo o odvisnosti od ljudi, dela, življenjskega stila ipd. Na splošno pa lahko odvisnost opredelimo kot stanje, v katerem je naša potreba po nečem tako močna, da se razum podreja tej potrebi.
Rešitev: Vzpostavite razdaljo!
Najprej se morate svoje zasvojenosti zavedati in jo spoznati, za rešitev iz njenih okov pa mora obstajati tudi močna želja po ponovni vzpostavitvi nadzora nad lastnim življenjem. Pogosto dobro dene tudi neka oblika distance – npr. teden dni dopusta. Nujno je odločno prekiniti rituale in navade, ki so povezani s potešitvijo odvisnosti, kajti tako dosežemo, da okoliščine, v katerih se le stežka upremo zasvojenosti, sploh ne nastanejo. Odvisnosti se navadno ne moremo znebiti sami, zato je pomoč strokovnjaka skoraj neizogibna. (jz)
