Kakavova zrna so poznali že azteški vladarji, ki so ga sicer uživali v obliki napitka iz kuhanih zrn. Čokolada, kot jo poznamo danes v obliki ploščic, je le stoletje stara pogruntavščina, instantni kakavovi napitki pa so še bolj svežega datuma.
V resnici je kakav dragocena rastlina, ki vsebuje veliko koristnih snovi. Mesna industrija rada zamolči, da kakav vsebuje dvakrat več železa od tako opevanega rdečega mesa. Je tudi eden najboljših virov magnezija, po katerem ženske še posebno hrepenimo pred menstruacijo. Kakav vsebuje tudi poživilne snovi, ki sicer niso tako močne kot pri kavi in črnem čaju, kljub temu pa vplivajo na razpoloženje in budnost. V kakavu najdemo tudi vitamine E, B2 in B8, kalcij in čudežno snovi PEA (feniletilamin), ki jo popularno imenujejo tudi molekula ljubezni, ker izboljšuje razpoloženje in je naravni antidepresiv.
Če bi od kakavovih zrn torej pobrali le najboljše in to v zmernih količinah, naše telo ne bi imelo veliko pripomb.
Pohlep ustvarja težave
Težave z današnjimi izdelki iz kakava izhajajo predvsem iz načina pridelave te rastline. Ker gre za trajne nasade, se v njih zaradi intenzivne pridelave kopiči breme pesticidov, škodljivci postajajo čedalje bolj nadležni in tako začarani krog kemije postaja čedalje hujši. Zato ne preseneča, da je konvencionalno pridobljen kakav pogosto obremenjen z ostanki težkih kovin.
Tudi predelava in način uživanja kakava sta daleč od tistega, kar so uživali azteški vladarji, ki so ga imeli za pijačo bogov.
Danes večina čokoladnih izdelkov vsebuje zelo majhen delež kakava. Preostalo so barvila, umetne kakavove arome in veliko veliiiiko sladkorja. Tudi instantni kakavovi napitki niso pri tem izjema. Nemška potrošniška revija Öko test je ravno prejšnjo zimo vzela pod drobnogled 26 kakavovih napitkov. Oceno »zelo dobro« je dobilo le šest izdelkov iz ekološke predelave. Pri vseh konvencionalnih kakavih so ugotovili zelo velik delež sladkorja ter druge problematične snovi. Tako npr. kakav znane blagovne znamke vsebuje neverjetnih 79 % sladkorja. Pravilneje bi ga bilo imenovati sladkor, obarvan s kakavom. Drugače povedano, to pomeni, da boste v tridecilitrski skodelici zaužili kar devet žličk sladkorja! V večini izdelkov so našli tudi sintezne vitamine, umetne arome in anorganske rudnine. Te proizvajalci radi dodajajo, da staršem olajšajo vest, češ, »kakav je zdrav, ker vsebuje veliko kalcija, magnezija in drugega, o čemer pripovedujejo reklame«.
Če vas zanimajo konkretne ocene vseh testiranih izdelkov, lahko pokukate na spletno stran www.zazdravje.net, v rubriko Skupaj razkrivamo pod nazivom Test kakavovih napitkov.
Kako pripraviti zares zdrav kakav
Kakšen bo kakav, je odvisno tudi od vseh sestavin te slastne pijače. Za res dober kakav najprej poiščite ekološko certificirani kakav v prahu brez dodatkov. Pozabite na instantne praške, ki so večkratno predelani in obremenjeni z velikimi količinami sladkorja. Če želite dodati kakšno sladilo, izbirajte med bolj zdravimi možnostmi. Javorjev sirup se odlično obnese, prav tako se s kakavom po okusu ujema melasa in še izboljšuje njegovo prehransko vrednost. Tudi kakovostni trsni sladkor z visokim deležem rudnin ni slaba izbira.
Če kakav pripravljamo z mlekom (ki večinoma priteče iz trajne embalaže), dobimo pijačo, ki bo telo zakisala in zasluzila, kar posebno pozimi pomeni dodatno breme za naša dihala in imunski sistem nasploh. Če menite, da ne morete brez mleka, izberite vsaj nehomogenizirano in vsaj 1/3 količine mleka v kakavu zamenjajte z vodo.
Namesto z mlekom bo boljše, če pripravite kakav s sojinim, z riževim, mandljevim ali ovsenim napitkom. Tako boste dobili tisto, kar je dobrega v kakavu, brez slabih sladkorjev in manj kakovostnih mlečnih izdelkov. Če pa žitno »mleko« ali »mleko« iz oreščkov delate sproti, potem temu res lahko rečete zdravje v skodelici!
Enako velja pri izbiri čokolade. Poiščite takšne z velikim deležem kakava. Te imajo zelo nizek glikemični indeks (kar pomeni, da vam ne bodo dvignili krvnega sladkorja), mleko je v njihovi sestavi zanemarljivo (zato ne boste imeli cmoka v grlu) in tudi sladkorja je veliko manj.
Pri čokoladah obstaja še en razlog, zakaj vam priporočam, da posegate le po tistih iz ekološke pridelave. Gre za čedalje bolj problematični lecitin, ki se pridobiva iz soje in ga na trgu zelo težko najdemo v čisti (gensko nespremenjeni obliki). Edino zagotovilo, da ne boste uživali kakava in čokolade z ostanki pesticidov, težkih kovin in s potencialno problematičnim lecitinom, je eko (bio) certifikat. Na srečo je takšnih izdelkov tudi pri nas čedalje več in so vredni svojega denarja.
Sanja Lončar je vodja projekta Skupaj za zdravje človeka in narave.
Vprašanja o naravnem zdravljenju, zdravem prehranjevanju, naravni kozmetiki in podobnih temah za rubriko Naravno in enostavno pošljite na naslov: jana@delo-revije.si ali Revija Jana, Dunajska 5, 1509 Ljubljana.
Piše: Sanja Lončar Jana št. 2, 12.1.2010
