Britanski volivci, ki 6. maja izbirajo sestavo prihodnjega parlamenta, se lahko odločajo ne le med konservativci, laburisti in liberalnimi demokrati, ampak tudi med številnimi manjšinskimi, lokalnimi, verskimi, ekstremističnimi in celo »smešnimi« strankami. Slednje predstavljajo slikovito komponento britanske politične tradicije in računajo na protestni glas volivcev, razočaranih nad ustaljeno politiko. Ena takih strank hoče zakon za prodajo treh nogavic v kompletu (če se ena izgubi), druga, da pevec Bono postane papež, in tretja, ki se zavzema za pravice zombijev.
Po britanski volilni zakonodaji mora biti kandidat za parlamentarnega poslanca star nad 18 let, državljan Britanije, Commonwealtha (zveze nekdanjih britanskih kolonij) ali Republike Irske (v bistvu tudi ene prejšnjih kolonij) in s statusom rezidenta. Kandidata/ko mora nominirati deset registriranih volivcev, pridružen mora biti določeni stranki, drugače ga opišejo kot »neodvisnega«, in v dokaz resnosti je za vsakega kandidata treba položiti 500 funtov depozita v volilnem okolišu, kjer kandidira. Kandidatu, ki zbere vsaj 5 odstotkov glasov, se depozit vrne. Določene kategorije: lunatiki, zaporniki, aristokrati itd., ne morejo kandidirati za parlamentarnega poslanca.
»Alternativne stranke«, po pravilu z ozkim programom, običajno kandidirajo samo v enem ali dveh volilnih okoliših v državi. Po pravilu ne dosežejo volilnega praga in izgubijo depozit, pridobijo pa na račun volitev precej publicitete.
Najbolj znana med njimi je težko prevedljiva Official Monster Raving Loony Party, ki je imela že nekaj uspeha na lokalnih volitvah, enkrat so kandidirali celo živega pujska. Leta 1963 jo je registriral zdaj pokojni glasbenik in antipolitik David Such, znan kot Kričeči lord Such, slikovita pojava, ki je z odmevnimi taktikami usmerjal pozornost na nepravilnosti in korupcijo v politiki. Med zahtevami v manifestu je bilo obvezno prešolanje neumnih policistov v župnike. Ena njihovih kandidatk, medicinska sestra Rosalyn Warner, znana kot Mad Cow-Girl (nora kravja dekla), je kandidirala proti vodilnemu konservativnemu poslancu in dobila 412 glasov.
Satirična politična stranka Death, Dungeons and Taxes Party (stranka smrti, mučilnic in davkov) je zahtevala ponovno uvedbo smrtne kazni za prekrške, kot sta smetenje in nepravilna raba jezika, ter 90-odstotni davek na dohodek. Stranka CURE (državljani za pravice in enakost zombijev), ki ima kandidate v treh volilnih okrožjih, zahteva podaljšanje minimalne delovne dobe preko smrti. Stranka New Millenium Bean Party predlaga, da obsojenim pijanim voznikom pobarvajo avtomobile na oranžno, za javne uslužbence, ki so zlorabili položaj, pa naj natisnejo njihove fotografije na zvitke toaletnega papirja.
Na volivce, site obljub, računa stranka NOTA, ki kandidira v dveh okrožjih. »Z nami imajo priložnost volivci, ki bi radi šli na volitve, vendar se ne strinjajo z nobenim od kandidatov. Z glasom za nas lahko registrirajo svojo grozo in nezadovoljstvo,« je njihov kandidat Louis Barfe povedal BBC-ju, »težava s politiki ni, kaj obljubijo, temveč česa ne uresničijo. Mi ne obljubljamo ničesar.« Druga stranka zahteva, da na volilne listke vključijo kategorijo »nobeden od imenovanih«.
»Komični« kandidati ne pridejo v parlament, lahko pa odtegnejo glasove od ekstremističnih strank, ki sicer pritegnejo protestni glas volivcev, na primer ekstremno desničarska BNP, British National Party. Letos pričakujejo »komiki« zajeten izkupiček.
Jana št. 18, 4.5.2010
