Pravite, da je vaše deklice izjemno strah zobozdravnice. Roko na srce – mislim, da bi tudi med odraslimi našli kar nekaj takih, ki jih ob misli na zobozdravnika stisne v želodcu. Deklica se ne upira vam, ampak le izraža svoj strah in nemoč – in v njenih letih je jok najjasnejši upor.

Razvoj strahu
Punčki ni bilo treba imeti kakšne slabe izkušnje, da se je razvil strah. Ta se namreč hitro naveže na kakšno drugo izkušnjo in se posploši. Če ima deklica neprijeten spomin na obisk pri splošnem zdravniku (morda je bilo to cepljenje, morda boleče grlo …), se lahko neprijetna izkušnja poveže z belo haljo, ki jo je nosil zdravnik – in že se pripne strah pred vsemi v beli halji. Včasih je strah tako posplošen, da se otrok boji prav vseh belih halj, ki jih sreča, ne le zdravniških, in takrat odklanja frizerja, mesarja – in še marsikoga drugega, ki se pojavi v belem.

Strah je nalezljiv
Ta strah ni razumski in zato tudi ni dostopen razlagam. Ko je deklica v hudem strahu in krčevitem joku, ji vaša razlaga ne bo prišla do živega. Bolj bo sprejemljiva za vaše nebesedno vedenje. Če bo v vas začutila mir in odločnost, se bo to prelilo tudi nanjo. Kadar pa se vam deklica zelo smili in zelo sočustvujete z njo, hkrati pa ji prigovarjate, da ne bo nič hudega, zelo hitro zazna razkorak med vašimi besedami in delovanjem. To jo le še bolj zbega.

Vašega strahu pred zobozdravnikom se otroci v hipu nalezejo in nič ne pomaga, če ste prepričani, da o njem ne govorite. Otroci ga »zavohajo«. Iz tresočega se glasu sklepajo, da obisk pri zobozdravniku res ni mačji kašelj in začaran krog je sklenjen.

Graditev odnosa
Zobozdravnik mora biti nežen, pozoren in potrpežljiv – in dekličina zobozdravnica je po vaših besedah na srečo prav taka. Prvi obisk (ali celo nekaj prvih obiskov) naj bo igrivih, namenjenih temu, da se deklica navadi novega prostora, zobozdravniškega stola, svetle ordinacije in da spozna novo okolje. Kadar otroci poznajo okolje, jim je vedno lažje pri duši. Kajti pogosto se ustrašijo prvega stika z neznanim človekom, naj bo še tako prijazen – pa se ne bi sterilne ordinacije s čudnim stolom in oseb v belem, po možnosti z maskami na obrazih … Z otrokom mora zobozdravnik najprej zgraditi zaupljiv odnos.

Igra
Obnese se nakup zobozdravniškega orodja kot igračke. Najpomembnejše pri tem je ogledalce. Igrajte se vsi, naj ona pregleda zobe vam in potem še vi njej. Ta obred lahko sledi tudi vsakodnevnemu umivanju zob.

Zobna miška in preganjanje zobnih črvičkov
Deklico že vnaprej pripravljajte na obisk pri zobozdravnici. V pomoč vam bodo zgodbice, ki ji bodo pomagale premagovati strah. Lahko si sami izmislite junake, ki zobnim črvičkom preprečujejo plenjenje po zobkih. Pri premagovanju strahu pred obiskom pri zobozdravniku je zlata vredna tudi zobna miška.

Še nekaj namigov
• Pogovorite se čim konkretneje, česa je vašega otroka najbolj strah – potem se boste laže lotili rešitve.
• Pri pripravi otroka na redni pregled se izogibajte besedama »bolečina« in »boleti«. Nikar mu ne prigovarjajte, da ga ne bo bolelo, če se bo primerno vedel – s tem vnesete v otroka dodaten strah. Povejte, da bo zdravnik preštel zobke, jih očistil in pregledal.
• Boljši je jutranji obisk kot pozno popoldanski, saj so takrat otroci že utrujeni.
• Eden od staršev naj ostane med pregledom ob otroku – po možnosti tisti, ki ga zobozdravnika ni strah. Če ste dovolj mirni, vam lahko deklica sedi med pregledom v naročju. Če pa ste tudi vi panični, je včasih boljša rešitev, da počakate v čakalnici.
• Zobozdravnica naj otroku pokaže, s čim bo pregledala zobe in naj mu hkrati razloži, kaj bo naredila in kaj bo deklica ob tem čutila. Deklica naj dobi izkušnjo, da je pregled neboleč. Ob naslednjih obiskih bo morda že dovolila, da ji pregleda zobke z ogledalcem. Najpomembnejše je, da bo punčka poseg v ustno votlino povezala z nečim popolnoma nevtralnim ali celo z nečim prijetnim.
• Naj vas opazuje, kadar vam zobozdravnik čisti kamen: tako bo dobila pozitivno izkušnjo.
• Najpomembnejša je pozitivna motivacija. Deklice ne pozabite obilno pohvaliti, kadar bo prestala obisk brez upiranja.

Deklico ste k zobozdravniku pripeljali dovolj zgodaj in na preventivni pregled, kar je za razvoj zaupanja do zobozdravnika ključnega pomena. Odnos do zobozdravnika se iz otroštva rad vleče naprej v odraslost, in tudi zato je izjemno pomembno, kako otroka pridobimo. Mislim, da ste dobro zastavili, le vztrajajte pri obisku! Čim več uspeha vam želim!

 Eva Hrovat Kuhar je mama dveh otrok, univ. dipl. psihologinja, družinska in vedenjska terapevtka, tudi avtorica razprodane knjige Izziv poroda.

Vprašanja v zvezi z vzgojo otrok lahko pošljete na naslov našega uredništva: JANA, DELO REVIJE, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, ali po elektronski pošti janasvetuje@delo-revije.si, oboje s pripisom ZA EVO HROVAT KUHAR.

Piše: Eva Hrovat Kuhar                               Jana št. 22, 1.6.2010