Ko razmišljamo o tem, kaj je zdrava hrana, ni dovolj, da premišljujemo le o vrsti in viru sestavin, ki jih bomo zaužili. Mogoče so nekateri izdelki res naravni in res iz ekološke pridelave, mogoče so res predelani tako, da so ohranjene vse vitalne sestavine, vendar ostaja še eno pomembno vprašanje, ki vpliva na odločitev, ali bomo to zaužili ali ne.
To vprašanje je, ali takšen izdelek upošteva oziroma spodbuja normalno delovanje prebave.
Na trgu je veliko sodobnih izdelkov, ki jih predstavljajo kot vrhunske dosežke sodobne znanosti. Omogočajo, da hranila ali celo zdravilne učinkovine brez kakršnega koli napora naših prebavil pridejo do naših celic. Najdemo jih v obliki posebno pripravljenih beljakovin, v vitaminskih pripravkih in celo v oblikah prehrane, ki nam jih ponujajo kot popolno zamenjavo rednih obrokov. Izdelki obetajo idealno težo, veliko energije, oblikovanje lepih mišic in nič napora pri izbiri in pripravi hrane.
Osebno menim, da bi se bilo treba poglobiti v sam način obdelave teh sestavin, ker je dandanes na trgu veliko izdelkov nanotehnologije, o kateri bomo šele sčasoma izvedeli, koliko je koristna in koliko tvegana. Nekateri svarijo, da omenjeni pripravki včasih vsebujejo tudi poživila, ki se jim lahko zahvalimo za izredno dobro počutje. Vse omenjeno je brez zakonodaje, ki bi to urejala, nemogoče preveriti, zato to za zdaj pustimo in se poglobimo le v način delovanja.
Vse, česar ne uporabljamo, propada!
Pomislite, ali bi otroku pomagali v šoli, tako da namesto njega delate domače naloge? To seveda lahko storite, vendar se zavedate, da bo vaš otrok s tem prikrajšan za potrebno znanje in sposobnosti. Nekdo vam lahko olajša hojo, tako da vas vedno prevaža, vendar veste, da bodo vaše mišice in kosti pri tem v čedalje slabšem stanju. Lahko vam za vse bolezni dajo cepivo, vendar bodo s tem dosegli le to, da bo vaš imunski sistem še bolj nebogljen, ko bo šlo za kakšno resno bolezen, za katero ni cepiva.
Astronavti so zelo uživali v breztežnostnem stanju. Počutili so se lahke in jih gibi niso utrujali. Po vrnitvi na Zemljo pa so se spoprijemali s hudo izgubo mišične in kostne mase.
Infuzija je popolnoma naravna in vsi se po njej boljše počutijo, vendar pomislite, kaj bi se zgodilo, če bi mesec dni dobivali hrano »naravnost v žilo«?
Zakaj vam vse to navajam? Zato ker gre za univerzalni zakon, da vse, česar ne uporabljamo, peša in pri tem ni naša prebava nobena izjema. Če ne žvečite, ne boste krepili dlesni, in obeta se vam parodontoza. Če vaš prebavni sistem ne bo sekljal, obdeloval, izločal potrebnih encimov, cepil maščob in »nenehno treniral« pri zaužiti hrani, bo prav tako iz dneva v dan slabši.
To je skrita past vseh diet, ki prebavilom pretirano olajšajo delo oz. nekatere faze prebave popolnoma izključijo. Vanje sodi tudi čezmerno uživanje sveže stisnjenih sokov, čezmerno uživanje prehranskih dopolnil ter nadomeščanje obrokov s t. i. celično prehrano v instantnih pripravkih.
Včasih se težave pojavijo že med takšnim prehranjevanjem, ker smo glede potrebnih količin še vedno »vajenci«, če se zaradi daljšega vztrajanja pri takšni prehrani začnejo kopičiti tudi morebitne napake – razna pomanjkanja ali celo presežki. Ne pozabite, da so številni vitamini v pretiranih količinah še nevarnejši, kot je nevarno njihovo pomanjkanje. Topni v oljih so v presežku naravnost toksični (A, D, E), in namesto da bi v telesu učinkovali kot antioksidanti, počnejo prav nasprotno – postanejo močni oksidanti.
Druga velika nevarnost je zakisanje telesa. Povzroči ga lahko alkalna hrana, ki prehitro potuje skozi naša prebavila. Ker res ni potrebna predelave v črevesju in ker je po svoji strukturi tekoča, skozi črevo potuje precej hitro. Če je te količine več, kot jo črevo lahko vsrka v času, ki ga ima na razpolago, bo delež hranil končal tudi v debelem črevesju.
Toda debelo črevo ni namenjeno hranilom, temveč bi morale tja prispeti le vlaknine in tisto, kar je telo izločilo kot neužitno. Če pa v debelo črevo prispejo hranila oz. sok, ki je prehitro »vozil čez ovinke«, potem je to odlično gojišče za patogene organizme, ki uničujejo našo zdravo črevesno floro in odpirajo pot kandidi. Ne pozabite, da mora v debelem črevesju prevladovati kislo okolje – zelo zdrava hrana na napačnem mestu pa ga alkalizira in s tem ustvari odlične razmere za razvoj nadležne glivice kandide. Za tiste, ki tega ne veste: ta glivica se najhitreje razmnožuje v alkalnem okolju, ko pa pH pada, se njena rast upočasnjuje. Zato so sluznice debelega črevesja in zdrava vaginalna sluznica izrazito kisle, da nas zavarujejo pred to nadlogo. Več o tem lahko preberete v knjig Resnice in zmote o kandidi.
Streznitev je včasih draga
Večina težav s takšno prehrano v glavnem nastane takrat, ko se želite vrniti na normalno prehrano. Ker takšnih izdelkov ni pri roki ali ker izdatki za takšno hrano čedalje bolj izčrpavajo normalen družinski proračun, prej ali slej pride obdobje, ko poskušate znova jesti normalno hrano. In takrat se pogosto začnejo težave. Telo je preprosto pozabilo, kako se hrano predeluje. Zato ste ob »normalni« prehrani še bolj utrujeni, kot ste bili prej, čedalje več živil vas napenja in vse več prebavnih procesov ne poteka normalno. Seveda mnogi takšne izkušnje razlagajo kot dokaz, da je sodobna hrana res »zanič«, in se s tem še bolj prepričajo, da ni preživetja brez sodobnih in zelo dragih izdelkov. Resnica pa je, da je hrana takšna, kot je bila pred spremembo prehrane, prebavila pa so vmes izgubila še tisto malo »kondicije«, da takšno hrano uporabljajo. In naj ste to hoteli ali ne, ste postali odvisni od visokotehnoloških izdelkov. To je tudi namen ponudnikov, ki so večinoma piramidalno organizirani, kar pomeni, da bo piramida provizij lahko delovala le pod pogojem, da vi ne prenehate kupovati.
Za kakovostne instantne izdelke se lahko odločimo izjemoma, če se npr. odpravljamo na kakšno operacijo in bo telo vse moči potrebovalo za čim hitreje okrevanje, pri zelo hudih boleznih v terminalni fazi, ko prebavila res ne delujejo več, ali če želimo telesu začasno prihraniti energijo, ki bi jo drugače porabilo za prebavo (npr. pri vrhunskih športnikih med tekmovanji, izrednih dogodkih …).
Posledic pohlepa, ko želimo dobiti več energije z manj vloženega notranjega dela, pa v našem projektu videvamo vse preveč, da bi ob tej temi bili tiho. Vsem »opečenim« je skupno spoznanje, da težav s prebavo ni mogoče rešiti s tem, da prebavo izključimo iz življenja in posegamo po bližnjicah. Prej ali slej boste pred enako nalogo, le v še težji obliki.
Piše: Sanja Lončar Jana št. 33, 17.8.2010
