Janin finančni kotiček
Spoštovani finančni svetovalec, morda se vam bo zdelo vprašanje smešno, a ker gre za stavo, vam ga kljub vsemu postavljam. S prijateljem sva modrovala o denarju in izgubljanju njegove vrednosti. Menim, da denar zgublja realno vrednost, tudi če ga imaš vezanega na banki oziroma da obresti ne zagotavljajo ohranjanja vrednosti. Prijatelj trdi nasprotno. Nama lahko, lepo prosim, naredite praktičen izračun na vsoti 10.000 evrov ob vezavi za deset let? Hvala in lep pozdrav, Uroš
Spoštovani gospod Uroš, vprašanje je odlično in prihaja v najbolj pravem trenutku, ker bralkam in bralcem rubrike daje možnost vpogleda v finančni pojem, ki se ga ljudje sicer zavedajo, a ga ponavadi jemljejo premalo resno in se nanj odzovejo veliko prepozno. Gre namreč za inflacijo. Zaradi nje ima denarna valuta le določeno časovno vrednost. To preprosto pomeni, da se s časom vrednost denarja zmanjšuje tako, da z enakim denarnim zneskom ne morete več kupiti enake količine blaga, kot ste to lahko storili pred enim letom. Tako sta v Ameriki pred dobrimi petdesetimi leti morala nakupljeno blago za deset dolarjev v trgovini z živili odnesti dva odrasla človeka, danes to lahko opravi že petletnik. Inflacija se ponavadi meri s košarico, ki pomeni indeks, ki vsebuje izdelke, kot so hrana, obleka, gorivo, računalniki in podobno. Višina inflacije se določi glede na spremembo vrednosti košarice v določenem času. A, pozor! Obstajata dve inflaciji: statistična in realna. Podatek za prvo obliko inflacije je ponavadi vedno in povsod na razpolago, medtem ko se morate za drugi podatek pošteno potruditi. Zakaj? Ker ima dejanski vpliv na vašo kupno moč in je ponavadi najmanj trikrat višji od podatka statistične inflacije. Eden nazornejših primerov, kako je denarna valuta izgubljala vrednost, je jugoslovanski dinar med hiperinflacijo (1993). Takrat je v ponedeljek stal dnevni časopis 4 milijarde dinarjev, naslednji dan 8 milijard dinarjev, dan pozneje 15 milijard, v četrtek pa že 40 milijard dinarjev. Torej desetkrat več kot na začetku tedna. Je denarna valuta v banki takrat ohranjala vrednost? Nikakor ne! Jo ohranja danes? Nominalno da, realno zagotovo ne. Poglejmo, kako bi se vam iztekel desetletni depozit ob predvidevanju, da vam je pred desetletjem uspelo dobiti petodstotno obrestno mero. Nominalno bi sicer privarčevali 16.288,95 evra, z upoštevanjem desetletne statistične letne inflacije (3,5 odstotka) pa nekaj manj, to je 11.547,54 evra. Če bi želeli zvedeti realno vrednost prihrankov bi morali upoštevali realno višino inflacije. Ta na evro območju zadnjih deset let znašal šest odstotkov, to pomeni, da vam bi po dolgoročnem varčevanju ostalo manj od vloženega, le še 9.095,66 evra. Ja, inflacija je zelo podobna radioaktivnosti. Pride neopazno, ni otipljiva, je brez vonja in brez okusa. Ko se jo končno zavemo, je ponavadi na žalost veliko prepozno.
Nasveti so informativnega značaja. Z njimi vas želimo napeljati k razmišljanju, sami pa se morate odločiti, katera naložba je za vas najboljša. Z vsako odločitvijo boste tvegali. Prav tako vam svetujemo, da posredovane informacije pred vlaganjem denarja še enkrat preverite, saj se lahko od objave spremenijo.
Svetuje: Matjaž Jereb, samostojni premoženjski svetovalec Jana št. 4/ 2012
Vprašanja za premoženjskega svetovalca nam lahko pošljete na naslov: Uredništvo Jane, Dunajska 5, 1509 Ljubljana ali po elektronski pošti na: jana@delo-revije.si, oboje s pripisom: Janin finančni kotiček. Zaradi boljšega razumevanja vašega vprašanja nam prosim čim bolj natančno opišite vašo finančno situacijo.
