Ko se je Bryan Johnson iz daljnih ZDA javil udeleženkam in udeležencem konference o zdravi dolgoživosti, je marsikomu v veliki dvorani Inštituta Jožef Stefan (IJS) ob pogledu na moškega na zaslonu nehote zastal dih. Slonokoščena koža, gosti kratko pristriženi lasje, vitka postava, deški glas – nad vsem tem pa nedoločen občutek, da z možakarjem ni vse tako, kot se zdi na prvi pogled. Zdi pa se, da ima nekje 27, kvečjemu trideset let. Toda Johnson, čigar zglajeni, sijoči obraz je prvi obraz globalnega gibanja za vitalno dolgoživost, je v resnici že na pragu abrahama: konec avgusta je dopolnil 47 let.
Bilo je pred tremi leti, ko se je ameriški multimilijonar telesno in duševno znašel povsem na dnu (»kronična depresija in katastrofalne prehranjevalne navade naredijo svoje«), in takrat je začel snovati nov življenjski režim. »Okoli sebe sem zbral ekipo tridesetih vrhunskih zdravnikov in izmerili so biološko starost vsakega izmed mojih organov. Nato smo šli skozi vse znanstvene članke o dolgoživosti oziroma 'dolgozdravja' in implementirali najuspešnejše ukrepe,« je povedal zbranim v dvorani IJS. Tako je zaživel po nadrobno določenem protokolu, ki vključuje vrsto prehranskih dodatkov, strog režim spanja in telesne vadbe. Za nameček si redno privošči posege, kot je transfuzija krvne plazme in genska terapija. Rezultat: Johnson velja za prvega človeka, ki je uspešno pomladil svoje telo. Preiskave kažejo, da je biološka starost njegovih ledvic 25 let, kože 28 let, pljuč 18 let in srca 37 let.
Bryan Johnson je privrženec transhumanizma, filozofskega, znanstvenega in družbenega gibanja, ki temelji na zamisli, da človeška rasa zmore in celo mora z uporabo tehnologije preseči svoje biološke omejitve – vključno s staranjem in smrtjo. »Ne umri!« je slogan, pod katerim skuša Johnson mobilizirati čim več ljudi in tako doseči spremembo mentalitete, predvsem pa moralnih in pravnih norm, ki zavirajo k vitalni dolgoživosti usmerjen tehnološki razvoj (kot na primer omejitve glede kloniranja in uporabe matičnih celic). Končni cilj je premik človeške vrste na raven superinteligentnih in nesmrtnih bitij. Zdi se kot znanstvena fantastika, toda kot pravi Martin Lipovšek, predsednik slovenskega društva za vitalno dolgoživost (ki je organiziralo omenjeno konferenco), smo na dobri poti vanjo: »V tem trenutku še nihče ne ve, koliko znaša maksimalna življenjska doba, ki jo omogoča tehnologija, optimisti pa trdijo, da je že zelo dolga, vsaj 120, 150 let.«
Koliko stane večna mladost?
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 44, 29. oktober 2024.
