Natalija Spark, tolmačka znakovnega jezika in psihoterapevtka, Slovenka leta 2020:
Ozaveščanje pomaga zmanjšati predsodke in stereotipe o gluhih
Natalija še naprej opravlja svoje poslanstvo z ozaveščanjem slišeče družbe o pomenu slovenskega znakovnega jezika. »Slovenski znakovni jezik je del slovenske kulturne dediščine. Njegovo ohranjanje in spodbujanje prispevata k raznolikosti jezikov in kultur. S spodbujanjem učenja znakovnega jezika pa med slišečimi ljudmi povečujemo izobraževalne priložnosti za vse ter prispevamo k boljši komunikaciji in sodelovanju.« Velik del svojega prostega časa posveča prostovoljstvu. »Sem spremljevalka slepih in gluhih pri osvajanju slovenske planinske poti. V vlogi spremljevalke sem od leta 2021 osvojila precejšen del slovenskih vrhov. Lani sem bila del ekipe gorskih vodičev in spremljevalcev, ki smo omogočili invalidom osvojiti vrh Triglava. Letos julija smo osvojili še Breithorn v Švici, visok 4.164 metrov. A vedno bolj sem prepričana, da je moj prispevek pri pomoči mnogo manjši v primerjavi s tistim, kar se naučim/dobim od njih.«
Kam gre naš svet?
»Na eni strani se soočamo z velikimi izzivi, kot so podnebne spremembe, družbena neenakost, politične napetosti in tehnološke spremembe. Na drugi pa vidimo vsakodnevne inovacije v tehnologiji, ozaveščanje o pravicah in trajnostnem razvoju ter naraščajoča skupnostna prizadevanja. Glede na to, da ljudje postajajo vse bolj informirani, lahko to vodi k večji solidarnosti in sodelovanju ter daje upanje, da lahko skupaj rešujemo težave in gradimo boljšo prihodnost. Od naših dejanj danes je odvisno, kaj čaka naše potomce. Mnogi še vedno ne razumejo, kako njihove dnevne odločitve vplivajo na okolje. Tako kot ignoriramo skrb za odpadke, pogosto ignoriramo in ne razumemo drug drugega. Prevečkrat se osredotočamo na lastne težave, namesto da bi razvijali empatijo. Mnogi tudi menijo, da spremembe niso mogoče, zato se ne angažirajo. Pomembno je sodelovati pri spremembah. Začnejo se pri nas samih, zato prevzemimo odgovornost za svoja dejanja.«
Kateri so bistveni problemi naših generacij?
»Stalno pehanje po popolnosti in obveščenosti ter povezanosti z digitalnim svetom postaja resen problem, ki vodi v zasvojenost. Družbena omrežja in nenehno prisotna tehnologija slabo vplivajo na duševno zdravje. Mnogi, čeprav digitalno povezani, občutijo osamljenost, anksioznost in depresijo prav zaradi primerjav, pritiska po idealnem življenju, ki ga trg zahteva.«
Sporočite nam ime ženske, ki vas navdihuje, naj bo znana ali pa ne, s kateregakoli področja – po pošti: Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana – Polje, po e-pošti: jana@media24.si ali na Janin Facebook ali Instagram.
***
Ana Petrič, direktorica doma starejših občanov, Slovenka leta 2023:
Pišem novo zgodbo
Vse poletje je bila zelo aktivna, opravila precej prostovoljnega dela in si počasi postavila temelje za nadaljnje delo na področju socialnega varstva. »Prevzemam vodenje leto dni starega doma za starejše občane, ki ima velik potencial, in vesela sem, da bom imela proste roke pri vsem, kar se mi zdi zelo pomembno, če želim nekaj premakniti na boljše. Izvajali bomo medgeneracijske projekte, dobre prakse, ki sem jih že udejanjala v dvajsetih letih svojega dela v dveh centrih za starejše. Polna sem energije, volje in se že veselim novih izzivov. V mesecu dni mi je uspelo zaposliti petnajst kvalitetnih novih ljudi z znanji in sposobnostmi, ki jih dom starejših občanov nujno potrebuje. Pozitivno sem presenečena nad dobrimi ljudmi, ki so nekako izvedeli, kam odhajam, in so se javili v pomoč pri pisanju nove, pozitivne zgodbe, ki bo obogatena tudi s humanitarnimi projekti.«
Kam pluje ta naš svet? »Svet drvi v propad. Z vsemi naravnimi katastrofami se zdi, kot da se želi Zemlja očistiti in otresti vse nesnage, ki se je skozi stoletja nabrala. Tudi populacija se spreminja in nima več pravih vrednot, kot so spoštovanje, solidarnost, zmernost, strpnost. Vse je treba hitro, teži se po moči, vplivu in denarju. Nikoli ni dovolj. Večina tistih, ki jim 'uspe', pa to izrabi za vojne, izkoriščanje ranljivejših, izrabljanje naravnih virov, vlaganje in pridobivanje še večjih dobičkov. Ker denar je moč. To sem letos izkusila na lastni koži. Všeč mi je rek, da lahko naenkrat spimo samo v eni postelji, sedimo samo na enem stolu, se vozimo samo v enem avtomobilu in na koncu zaključimo v enem grobu, kamor pa tako ne vzamemo nič. To bi moral marsikdo ponotranjiti. Še vedno verjamem, da znamo in zmoremo drugače, bolje. Vem, da lahko z zgledom vplivamo na ljudi okoli sebe in da bi morali vedno in najprej začeti pri sebi. Potem bomo imeli tudi z drugimi manj težav in bomo na splošno zadovoljnejši.«
Kateri se ji zdijo bistveni problemi naših generacij?
»Z napredkom sodobnih tehnologij smo se drug od drugega oddaljili in odtujili. Postali smo tako rekoč virtualni in tam smo vsi veseli, srečni ter imamo vse, kar potrebujemo. Realnost je drugačna. Vedno več je osamljenosti, duševnih stisk in prepričanja, da smo vsevedi in vseznalci. To je lepo razvidno iz nestrpnih in sovražnih komentarjev na spletu. Ker ne vidimo osebe v živo, se večini zdi, da lahko napiše, kar želi, in se ne zaveda, kako lahko beseda boli. Lahko je še huje, lahko nekoga zaradi tega več ni. Zagotovo priporočam knjigo Ravnateljeva hči. Sicer pa je preverjeno, da zgled, vzgoja, spodbudno okolje, sočutje in tudi medgeneracijsko sodelovanje marsikaj rešijo. Na področju starejših opažam, da so velikokrat pozabljeni, izključeni in marsikomu v breme, kar me zelo žalosti. Zato se s somišljeniki še naprej trudim, da bi kaj spremenili.«
