Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja, zadnja leta pa smo ga spremljali tako v gledaliških predstavah kot tudi v najbolj priljubljenih slovenskih serijah – Usodno vino, Najini mostovi, Reka ljubezni, v zadnjih mesecih pa nas je očaral v vlogi zasebnega zdravnika Edvarda Steinerja v seriji Skrito v raju. Ta je po priljubljenosti presegla pričakovanja – ko so pred kratkim priredili spoznavno srečanje z igralci na strehi ljubljanskega nakupovalnega centra, je prišlo več ljudi kot nekdaj ob obiskih junakov turških limonad. Valič pravi, da česa takšnega še ni doživel in da je srečen, da so jih ljudje tako sprejeli. Skrbnega, načelnega, toplega in sočutnega Edvarda so vzeli za svojega, je pa takšen tudi igralec sam, zato se mu ni bilo težko poglobiti v vlogo in jo je igral z veseljem.
Ko vas takole gledamo na malih zaslonih, smo se mnogi tako vživeli v Edvarda, da je kar težko ločiti filmski lik od Aleša Valiča. Ima mnogo ljudi tako težavo?
Mislim, da ne. Gledalec je danes navajen fikcijo menjati za realnost. Pritisk okolja na nas je tako močan, da radi kam pobegnemo, se malo skrijemo. Veliko ljudi z veseljem in iz potrebe zamenja fikcijo za realnost. V stikih z nami igralci pa tega ni. Tudi ljudje, ki igrajo negativne vloge, nimajo negativnih izkušenj.
Koliko Aleša je v liku Edvarda?
Edvard je narejen po scenariju in smernicah glavnega režiserja, drugače pa je lik narejen iz mene. Edvard je človek, ki mi je omogočil, da zelo v potankosti raziščem vse njegove detajle in notranjost, ker mi je njegova filozofija zelo blizu.
Kot zdravnik v seriji se borite proti privatizaciji zdravstva, kljub temu da ste zasebnik. Tematika je precej aktualna. Kakšne izkušnje imate vi z zdravniki?
Zelo dobre. Ne vem, ali imam srečo, da sem naletel na take zdravnike, ampak res, v zdravstvu nimam negativnih izkušenj. Seveda ima zdravstvo probleme s preobremenjenostjo, s čakalnimi vrstami, kar čutimo vsi, tudi jaz, pogosto. Da bi imeli pa ljudje, ki delajo v zdravstvu, negativen, slab odnos do bolnikov, tega pa nisem doživel.
Kako skrbite za zdravje? Ne nazadnje ste videti odlično, v dobri kondiciji in zadovoljni.
Vedno sem skrbel za zdravje tako, da sem veliko delal, in ko so me ljudje dobrohotno, dobronamerno opozarjali, da delam preveč in se mi bo to poznalo na zdravju, pa da ne bom zdržal, sem bil včasih nad tem presenečen. Ker poznam ljudi, ki so sedli, pa nič več naredili zase in je bilo potem hitro vse narobe. Človek mora ostati aktiven do konca, predvsem pa mora znati svojo psiho, kolikor se le da, zdraviti sam in reševati probleme z lastnimi močmi. To je dobra pot, ker če skrbiš za telo in psiho obenem, potem gre. Imam pa srečo, da me medtem ni napadla kakšna huda bolezen.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 21, 21. maj, 2024.
