Končala je vzgojiteljsko šolo in začela študirati pedagogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Bila je tudi uspešna športnica in zelo rada je plesala balet. Že kot dijakinja je vodila gimnastični krožek v Osnovni šoli Grm, delala prostovoljno v vrtcu v Kliničnem centru v Ljubljani in se z dodatnim delom sama šolala in skrbela zase. Pohvali se, da je bila vedno dobra organizatorka. »Leta 1984 me je ljubezen odpeljala na Korčulo, kjer sem dobila službo v turizmu, mož pa je delal kot ladijski mehanik na ladjah. Dobila sva hčer in sina, začela graditi svojo hišo in verjetno bi še zdaj živeli na Korčuli, če ne bi bil mož med vojno ranjen, jaz pa ostala brez dela. Preživljali smo dokaj težke čase, vendar smo se leta 2002 preselili nazaj v Slovenijo in začeli na novo graditi svoje življenje.«
Nikoli ni prepozno za sanje
Ko se je srečala z Abrahamom, se je vprašala, ali ima še čas za svoje sanje, nove zgodbe, strast, veselje in ples ali naj se raje brez boja kar prepusti toku življenja, da jo počasi nosi do končne postaje. Hudomušno in prepričljivo pove, da nikoli ni prepozno, treba se je le odločiti in narediti prvi korak. In je ukrepala. Začela se je dodatno izobraževati in slediti svojim sanjam. Vmes je postala tudi babica, in ko je razmišljala, kaj kupiti vnučkoma za rojstni dan, se je domislila, da jima podari poseben dan, ki ga bosta preživela z njo. In tako je nastal darilni bon Dan z babico. Skupaj so iskali kraj, kam bi šli, kaj bi si ogledali ... Opazila je, da ni objavljenih ravno veliko informacij in predlogov, zato se je kot turistična delavka, pedagoginja in babica domislila, da snemajo Potepanja z babico.
Pomemben je prvi korak
»Potepanje z babico je virtualni projekt, ki ga snemamo in predvajamo po You Tubu in tudi na Facebooku.« Tako lahko predstavi lepe kotičke Slovenije, hkrati pa spodbuja starše in stare starše, da se z otroki ali vnuki odpravijo ven, da skupaj na svežem zraku raziskujejo naravo, se družijo, hodijo, plezajo, se igrajo, se zbližajo. Do zdaj je posnela že več kot 25 zamisli za potepanja po Sloveniji, ki si jih v povprečju ogleda več tisoč ljudi. Ima že kar nekaj stalnih gledalcev, ki so ji hvaležni za njene zamisli. »S temi filmskimi potepanji, ki jih obiščem s svoji vnuki, želim čim bolj pristno predstaviti zamisli za pohode in izlete, ki so primerni in zanimivi za otroke. Ni nujno, da gremo daleč od doma ali porabimo veliko denarja. Prav nasprotno, včasih prav v bližini doma najdemo najboljše ideje za izlete in zabavo.« Rada se spominja, kako je z vnuki stala ob potoku, metali so vanj palice in opazovali, čigavo bo voda prvo odnesla čez jez, in potem tekali ob vodi in opazovali, kako hitro odnaša njihove čolničke.
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 36, 5. september, 2023.
