Verjetno te dni ni znanega obraza, ki bi prejemal toliko klicev in elektronske pošte ter imel toliko prošenj za intervju kot Branko Gregorčič, ARSO-v najprepoznavnejši obraz. Ko na televiziji spregovori on, še otroci utihnejo. Njegova umirjena pojava in monotoni glas omilita še tako hudo napoved in tudi opozorilo o rdečem alarmu se ne sliši več tako grozeče. V poletju, ko se nad Slovenijo vsakih nekaj dni trga nebo, tak vremenoslovec pride še posebej prav.
Ne le, da vremenski napovedi zadnje tedne posvečamo izjemno pozornost, mnogo ljudi se vremena po novem prav zares boji. Nas lahko s čim pomirite ali se moramo res pripraviti, da bo odslej tako in še huje?
Hja, dolgoročno ne bi rad zbujal lažnega upanja. Višje povprečne temperature prinašajo burnejše vremensko dogajanje. Ne bo pa vsako leto hudo in hujše kot prejšnje. Kdor je lansko leto preživel brez posledic in bo tudi letošnje, ta lahko preživi tudi naslednja. To pa nas je verjetno še zmeraj velika večina. Mislim, da smo ti dve leti dobili kar dober vpogled v to, kako bo, ko bo najhuje. Vsaj za nekaj časa.
Kako zelo je letošnje leto drugačno od lanskega?
Bolj drugačno skoraj ne bi moglo biti. Lani smo imeli hudo vročino, sušo, požare. Letos kakšne ekstremne vročine ni. So pa vročinski valovi prišli blizu. Nekaj sto kilometrov od nas so imeli temperature nad 40 stopinj Celzija. Tudi toliko tako močnih neurij kot letos bi težko našli v zgodovini merjenj, vsaj ne v obdobju nekaj tednov.
Temperature so letos bolj podobne tistim izpred desetletij, ko je bilo vreme glavna tema, vsakič ko je termometer presegel 30 stopinj. Mnogim se zdi, da je to poletje izrazito hladno.
Morda se zdi tako, a so temperature še vedno nad dolgoletnim povprečjem, ker so topla že tudi jutra. V zraku je veliko vlage, zato se ne ohladi. Vodna para je namreč najmočnejši toplogredni plin, še močnejši od CO2. Doslej smo v Ljubljani imeli 18 vročih dni, kar je bilo v letih med 1981 in 2010 povprečje za celotno poletje. Tega pa letos še ni konec. Včasih je bilo dni s temperature nad 30 stopinj v povprečju deset, zadnjih deset let smo pri povprečju 30 takšnih dni.
Kaj se – vremenoslovsko tehnično gledano – letos dogaja z ozračjem, da imamo tako ekstremno vreme?
Alpe so meja med vročim afriškim zrakom ter precej bolj hladnim in vlažnim atlantskim zrakom, ki je preplavil srednjo Evropo. Alpska gorska pregrada omejuje gibanje zraka. Z ene strani je vročina prišla do Padske nižine in tam vztrajala, z druge strani pa je v višinah z zahodnimi vetrovi prineslo svež atlantski zrak. Temperatura je zato z višino padala hitreje kot sicer. Ko se je topel zrak dvigal v te hladnejše zračne mase, je nastalo nestabilno ozračje. Na francosko-italijansko-švicarski meji so se pogosto razvijale močne nevihte in pripotovale tudi do nas. Hitreje ko se nevihta premika, močnejša je, svoje pa doda še nevihtni piš, ki ga nosi pred sabo. Ker te nevihte potujejo hitro, smo imeli neurja že tudi zgodaj zjutraj, čeprav je sicer pravilo, da nevihte nastajajo v popoldanskem času in zvečer. Zaradi svoje hitrosti povzročajo tudi močne sunke vetra na večjih območjih. To pa seveda pomeni veliko škodo.
Je takšna kombinacija vročine, vlage, vremenskih pasov, ki se zaletavajo drug v drugega, nekaj, kar lahko pričakujemo tudi v prihodnjih letih, ali nepredvidljivo naključje?
Nič posebnega ni, da je Sredozemlje poleti pod vplivom vročega zraka iz Afrike, odvisno pa je, kako daleč proti severu ta vročina seže. Lani je šla precej severneje in zato so tudi neurja nastajala višje v Evropi. Najbolj neugodno je, če meja poteka ravno na območju Alp, ki s svojo topografijo še dodajo k jakosti neurij ali jih celo sprožijo. A v prihodnje je veliko verjetneje, da bomo imeli več poletij, kot je bilo lansko. Vroče, z malo padavin, nagnjeno k suši in požarom. Takšno poletje, kot je letos, je redko in bolj izjema kot pravilo. Nazadnje smo imeli nadpovprečno mokro poletje leta 2014, torej že pred skoraj desetimi leti. Trend kaže na suha, vroča poletja ter milejše in bolj mokre zime. Pozimi bomo imeli torej preveč vode, poleti pa premalo. V povprečju seveda, ne bodo vsa leta enaka.
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 31, 1. avgust, 2023.
