Leto je minilo kot blisk in spet je tu naša največja akcija. Aktualna Slovenka leta Nika Kovač, ki jo je spoznal tudi svet, bo to le še nekaj časa – kateri bo pripadel letošnji naslov? To je od tega trenutka naprej izključno v vaših rokah! Naše delo je opravljeno, pretresli smo goro predlogov in na situ je ostalo 11 imen. Zelo različnih, a tudi podobnih; vse namreč premorejo skrivnostni faktor izjemnosti, zaradi katerega bržkone dosegajo nedosegljivo, ostajajo neomajne na svoji poti, vsega občudovanja vredne. Za svojo izbranko lahko glasujete s kuponom iz revije Jana in drugih medijev naše skupine. Nalepite ga na dopisnico ali dajte v kuverto in nam ga vrnite na naslov Revija Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje. Med kuponi bomo ob zaključku akcije (točen datum bomo objavili v eni naslednjih številk) izžrebali 50 dobitnikov Janinih majic. Glasove pa boste lahko oddali tudi na spletu, in sicer na spletni strani Jane ter nekaterih drugih portalov naše hiše, a le en glas na dan.
Naj se glasovanje začne! Čakamo novo Slovenko leta!
Svoj glas že lahko oddate TUKAJ.
Tekst: M. Š, N. Ž., S. G., J. S., K. B., T. N. S., foto: Mateja J. Potočnik, stiliranje: Brigita Potočki/MJZ Fashion, ličenje: Manca Maselj, oblačila: Trgovina Maks in San Fashion&Jewelry, lokacija: Svetila Strle
SUZANA ANŽUR
je poklicna gasilka v Gasilski brigadi Ljubljana, ena izmed dveh poklicnih gasilk v državi in že 30 let tudi predana prostovoljna gasilka PGD Bizovik, kjer je bila sedem let poveljnica, zdaj pa je podpoveljnica. Vodi usposabljanja za gasilce bolničarje in je mentorica mladim tako v lokalnem društvu kot v okviru gasilske zveze. Odločna, srčna, neutrudna in usmerjena k nenehnim izboljšavam je bila za svoje prizadevno delo že večkrat odlikovana in je gotovo navdih za mnoge mlade gasilke. Te v gasilskih društvih po državi še zdaleč niso samo za okras, kar smo dokončno spoznali v uničujočem kraškem požaru. Suzana je največji požar v slovenski zgodovini pomagala gasiti tri dni. Take preizkušnje jo krepijo in ji spreminjajo pogled na življenje. Ve, kaj je v resnici pomembno, in zanjo ni druge možnosti kot gasilstvo. To delo, pravi, ti daje občutek, da si res koristen za družbo.
KATJA BAŠIČ
je nekdanja kriminalistka, legendarna v očeh številnih žensk in otrok, žrtev nasilja in spolnih zlorab, ki jim je pomagala, pa v očeh javnosti, ki jo ozavešča o zlorabah, ki se vsak dan dogajajo čisto blizu nas, a se o njih ne govori. Ona je o teh grdih, bolečih, nepriljubljenih temah javno spregovorila med prvimi. In še vedno govori – z upokojitvijo leta 2000 se je poslovila od službe, ne pa tudi od svojega dela. Bila je soustanoviteljica prvega SOS telefona za žrtve nasilja, pozneje je ustanovila telefon za pomoč ZATE in nevladno organizacijo Združenje proti spolnemu zlorabljanju. Nenehno se izobražuje in prireja izobraževanja za druge, predvsem pa je žrtvam nasilja velikodušno na voljo za osebno pomoč – zanje vlaga prijave na tožilstvo, je njihova tolažnica in neomajna podpora, ker ve, da topla beseda včasih pomaga bolj kot deset prijav.
MATEA BENEDETTI
je modna oblikovalka, predavateljica in ustanoviteljica Benedetti Life, ene najbolj ekoloških modnih znamk na svetu, pionirka trajnostne mode v Sloveniji ter z mednarodnimi priznanji in nagradami ovenčana vizionarka, ki želi živeti v čisto drugačnem svetu. Pri svojem delu postavlja na prvo mesto skrb za planet, zato so njena oblačila iz tekstila, za čigar proizvodnjo niso onesnaževali tal in voda, živali pa ne trpele. Vrhunec prepoznavnosti je dosegla, ko se je v njeni kreaciji iz svile, narejene iz lesne kaše, po rdeči preprogi na Oskarjih sprehodila mama globalne zvezde. Njen cilj ni imeti najuspešnejše blagovne znamke na svetu, temveč kazati pot drugim. Če nam uspe z ekološko, trajnostno, etično in luksuzno modo preživeti v tako nepoštenem svetu, smo lahko svetla luč drugim, pravi. Prepričana je, da do sprememb vodi sočutje.
PROF. DR. MAJA ČEMAŽAR
je biologinja, eksperimentalna onkologinja, univerzitetna predavateljica ter vodja raziskovanja in izobraževanja na Onkološkem Inštitutu v Ljubljani. Njeno življenjsko delo je razvoj genskega zdravila proti raku. Leta 2002 je izšel prvi članek o raziskavah, ki so jo pripeljale do sodelovanja v projektu SmartGene.si. Projektu, zaradi katerega je Slovenija danes druga država na svetu, ki v klinični študiji preizkuša gensko zdravilo z interlevkinom 12 na bolnikih s kožnim rakom. Zdravilo okrepi imunski sistem ter s tem uničuje in preprečuje tumorje, celice pa spodbudi, da ga začnejo proizvajati same. Ta preboj pa ni omejen le na eno vrsto raka in eno zdravilo. Z njim je ekipa vzpostavila okolje za razvoj drugih genskih zdravil za bolezni, ki pestijo človeštvo. Kot pravi sama – cilj raziskovanja v medicini niso le nove terapije, temveč da bodo imeli dostop do njih vsi, ki jih potrebujejo.
GLORIA KOTNIK
je deskarka na snegu, ki je z bronasto kolajno na letošnjih olimpijskih igrah poskrbela za eno največjih senzacij in navdihujočih zgodb. To ni bil le največji športni uspeh kariere, nagrada za življenjsko delo, kot sama pravi. Od letošnjega leta je končno tudi profesionalna športnica. Ogromno ovir je bilo na njeni športni poti; dvakrat je izgorela, drugič je bilo celo tako hudo, da brez protibolečinskih tablet ni več mogla zaspati, zato je za nekaj časa prekinila kariero. Vmes je postala mamica, spremenila razmišljanje, življenjski slog in pričakovanja ter se neobremenjena vrnila. Kot zmagovalka. Njena zgodba je vzor mnogim, ne samo v športu. Njeno sporočilo pa je, da če se boriš, vztrajaš, ne obupaš in si resnično želiš, je trud enkrat poplačan. Dokler si želiš, pravi, ni nikoli prepozno!
ERIKA OBLAK
je zagrizena okoljevarstvenica. Odpadki so odraz vsega, kar je danes narobe s človeštvom, je prepričana. Zato v življenju sledi motu, da mora opozarjanju na probleme slediti tudi rešitev. Pri Ekologih brez meja je vzpostavila program zero waste za slovenske občine in prvi tak hotel pri nas. Skupaj z ekipo Eko kroga – že nekaj let je njihova gonilna sila iz ozadja – je s svojim znanjem podprla prebivalce v okolici cementarne Salonit Anhovo, nenehno opozarja na neučinkovitost okoljskega nadzora, bila je del ekipe lanskega referenduma za vodo. Od lanske jeseni vodi kampanjo Eko kroga, katere cilj je vzpostavitev kavcijskega sistema za embalažo pijač tudi v Sloveniji. Politika je pobudo skoraj enotno podprla, podpirajo jo proizvajalci pijač, v treh letih bi lahko začela delovati. Tako to gre, pravi Erika, počasi in vztrajno, s sodelovanjem in povezovanjem pridejo zmage!
TATJANA PIRC
je prekaljena radijska novinarka in zadnja leta tudi predsednica Novinarskega častnega razsodišča. Radiu je zvesta že skoraj 40 let. Vmes je o njem predavala mnogim študentom, napisala učbenik Radio, zakaj te imamo radi, zasnovala številne uspešne medijske projekte, izmislila si je tudi odmevno Petkovo centrifugo na Valu 202. V obdobju, ko je bila odgovorna urednica Prvega programa, ga je s svojo ekipo prenovila in poslušanost je dobesedno poskočila. Ker pa ve, kako pomembno poslanstvo ima javni RTV, so jo poskusi uvajanja enoumja, politični pritiski, nespodobno lomastenje po programih in sodelavcih tako razkurili, da je vsakič, ko je bilo to mogoče, dvignila glas za javno, kakovostno, profesionalno in neodvisno radiotelevizijo, ki mora biti v službi ljudi, ne politike!
ŽIVA PLOJ PERŠUH
je muzikologinja, ustanoviteljica in umetniška vodja Slovenskega nacionalnega mladinskega orkestra ter ena naših najbolj nadarjenih, priznanih in vsestranskih dirigentk, ki se je odločila, da bo mladim ukrajinskim glasbenikom pomagala iz vojnega pekla. Le nekaj tednov po začetku napada je v Slovenijo pripeljala 142 mladih glasbenikov in njihovih družinskih članov, starih med pet in 82 let. Med njimi je bilo tudi 14 mladoletnih otrok brez spremljevalcev, zato sta njihova začasna skrbnika, tako rekoč nadomestna starša, postala kar Živa in njen mož Tomo. Še vedno skrbi, da se ti mladi ljudje in njihovi spremljevalci pri nas počutijo kot enakopravni člani naše družbe, ne kot begunci. Živa Ploj Peršuh, pobudnica, motor in duša te reševalne akcijo, rada reče: »Nočem pomagati z orožjem, lahko pa pomagam z glasbo.« In to tudi počne.
URŠKA SRŠEN
je kiparka, ki ni imela časa diplomirati, svet tehnologije jo je potegnil vase, ampak naša kandidatka ni postala, ker je uspela v svetu, ali ker njen pametni nakit nosijo velika hollywoodska imena, ali ker je bila pri šestindvajsetih na Forbesovi lestvici tridesetih perspektivnih Evropejcev pod trideset. Tudi ne zato, ker je letos revija Time pametno zapestnico njenega podjetja Bellabeat uvrstila med dvesto najboljših inovacij leta. Uspehov ni dosegla prek hrbtov drugih in svojim vrednotam je vedno dajala prednost pred zaslužkom. Osebnih podatkov uporabnic ne prodaja prav nikomur, čeprav v lastno škodo. Predvsem pa podpira ženske: v njenem podjetju jih je več kot polovica, omogoča jim delo od doma, in čeprav ne uporablja izraza »menstruacijski dopust«, si lahko brez težav vzamejo bolniško, če potrebujejo dan ali dva zase. Podjetnica s srcem za ženske.
DUŠANKA ZABUKOVEC
je prevajalka, šepetalka besedam, junakinja literature v senci. V mojstrskih prevodih iz angleščine in drugih jezikov nam je približala tuje svetove tako, da so postali naši. Najbolj slovi po televizijskih prevodih Muppet Showa, Fračjega dola in Smrkcev, ki so male besedne umetnine, razigrani vrtinci ustvarjalnosti, ki dokazujejo, da je slovenščina enako gibka, nagajiva in duhovita kot katerikoli od »velikih« jezikov – ali pa še bolj. Krepko več kot 2.000 je njenih televizijskih, filmskih, knjižnih, gledaliških in opernih prevodov. »Svoje čase smo računali, da nekdo, ki razmeroma redno gleda televizijo, prebere v enem letu zajeten, blizu tisoč strani dolg roman,« je nekoč rekla. Prevajalci še kako vplivajo na raven jezika vse dežele – in je prav, da končno stopijo iz sence.
MILENA ZUPANČIČ
je ena najpomembnejših igralk dvajsetega stoletja, vsaj tako piše v Wikipediji, a se spletna enciklopedija moti. Naša eminentna gledališka in filmska ustvarjalka je dobila pred meseci v Beogradu nagrado za vlogo Sonje v predstavi Cement Beograd, pred kratkim je kot prva ženska dobila Badjurovo nagrado za dosežke v filmu in ne tako daleč nazaj je prejela veliko priznanje za igralske dosežke v Franciji. Milena Zupančič torej krepko posega tudi v enaindvajseto stoletje, prav do današnjih dni. Radijski poslušalci lahko teden za tednom poslušajo njeno biografijo, ki jo bere sama in s katero razgrinja svojo krhkost, pa tudi trdoživost in radoživost, tako kot smo to lahko spremljali v njenem umetniškem ustvarjanju. Ni vloge, ki je Milena ne bi odigrala večplastno in najbolje. Ni besed, ki bi lahko opisale njeno velikansko vlogo v slovenski kulturi. In gotovo še ni rekla zadnje besede.
