Sedmi julij 2009 se bo v življenjepis Jadranke Kosor, pred tem ministrice za družino, branilce in medgeneracijsko solidarnost v Sanaderjevi vladi, zapisal z velikimi številkami. Takrat je v Banskih dvorih nad Zagrebom prevzela dolžnosti predsednice hrvaške vlade. Tako je po 40 letih oziroma po Slavki Dabčević Kučar na čelu hrvaške vlade spet ženska.
Jadranka Kosor, znana po tem, da se rada fotografira in govori za medije, je tisto jutro zagotovo že vedela, da jo hrvaški tisk primerja s Thatcherjevo, prvo Britanko na premierskem položaju, in z Angelo Merkel, prvo kanclerko Nemčije. Počutila se je svečano, saj je bilo v hrvaški visoki politiki do tistega trenutka – njenega trenutka! – v glavnem slišati le moški glas. Srečna je bila toliko bolj, saj je na dan, ko je izvedela, da bo prevzela vladne vajeti, praznovala 56. rojstni dan.
Vstala je zgodaj. Gledala se je v ogledalu in ugotovila, da zadnje časa nima časa razmišljati, kaj naj obleče.
»Pomemben dan je, eden od najpomembnejših v življenju, jaz pa še ne vem, kaj naj oblečem. V ponedeljek sem bila vsa v črnem, videti sem bila skrajno decentno in resno, danes pa bi rada pokazala, da nisem neka uniformirana   oseba, temveč ženska,« je povedala dan pozneje, o čem je razmišljala,  in razložila, da je kmalu ugotovila, da je to dan za belo barvo.
Imela je prav: belina njenega kostima je prišla do izraza v modrem vladnem salonu. Tam jo je pričakal Ivo Sanader, človek, ki mu je bila zelo privržena. Pomirjajoče, a pokroviteljsko ji je prišepnil: »Saj znaš, in dobro bo.« Ko ji je ob pozdravu še po moško krepko stisnil roko, se od razburjenosti najbrž ni zavedala, da ji v naročje predaja prazno državno blagajno, predrago administracijo in nezadovoljne ljudi. Pa še sprto HDZ.
Romantični trenutek s Pahorjem
Dopoldne prvega dne ji je hitro minilo v obveznostih, popoldne pa je prišlo končno na vrsto še »ustoličenje« v takrat že nekdanji Sanaderjevi pisarni – sedla je v fotelj za njegovo delovno mizo, tisto, za katero ga je kot boga gledala devet let, in z roko nehote pogladila površino. Ko je uživala v teh trenutkih, so se odprla vrata male pisarne takrat že nekdanje namestnice predsednika HDZ in njena takrat že nekdanja tajnica ji je resno sporočila: »Pahor je na zvezi!«
To je pomenilo, da se hrvaško-slovenski spor zaradi meje nadaljuje, toda za Jadranko Kosor se je šele začenjal. Glas je treba prilagoditi vljudnosti prvega formalnega pogovora. »Lepo bi bilo, če bi se sestala,« naj bi ji rekel Pahor po vljudni protokolarni čestitki. »Da, tudi jaz bi to rada,« mu je prijazno odgovorila.
Opazovalci bi skoraj prisegli, da je bil to tako rekoč romantičen trenutek.
Nobena skrivnost ni, da je Jadranka Kosor nagnjena k romantiki, to dokazujejo pesmi, ki jih je pisala v mladih dneh. Tudi kot ministrica je bila  v svojih nastopih v medijih zelo rada na meji patetike. S solzami v očeh se je fotografirala z branitelji, ženskami, žrtvami nasilja, revnimi upokojenci, zapuščenimi otroki. Zato so v šali govorili, da je »ministrica za vse, kar je žalostno«. Zaradi nagnjenosti k joku jo je njen konkurent Stjepan Mesić v kampanji za predsedniški položaj poimenoval Suzana. Tudi pri prevzemu premierske vloge v objemu Iva Sanaderja ni mogla skriti ganjenosti in solz.
Opojni občutek moči
Jadranka Kosor zna biti tudi ostra in odločna, pravijo vsi, ki jo dobro poznajo. Menda je ubogala le Sanaderja, na svojem ministrstvu pa je bila zelo stroga. Velika šefica, ki so se je vsi bali. Zahtevala je, da jo spoštujejo ter nagovarjajo s polnim imenom in funkcijo. Samo Sanader jo je ljubkovalno klical Jadra, kolegi iz stranke pa ji rečejo kar Jaca. To so si privoščili že na začetku, še takrat, ko so jo kot znano radijsko novinarko, ki se je med vojno lotevala vsega, kar je žalostno, predlagali TuÄ‘manu kot pravo osebo za zapolnitev primanjkljaja žensk v stranki. Tako se je začel bliskovit vzpon Jadranke Kosor.
Da bi pokazala, da z njo ne kaže zobati češenj, je takoj, ko si je dovolila hipec vzvišene ganjenosti, Pahorju pokazala svoji moško plat in ostrost. Hoteč poudariti, da ne odstopa od obljube, ki jo je dala v nastopnem govoru, da »Slovencem ne bo plačala ne s kopnim ne z morjem«, je v slušalko dodala: »Blokado je treba rešiti, sem za pogajanje, a tudi vi morate pokazati dobro voljo.«
Na njenem obrazu se je zarisalo spoznanje: »Prijeten občutek moči!«
Tisti dan je bil za Jadranko Kosor zares čudovit. Tako lep, da ji ga ni moglo pokvariti niti to, da so nekaj ur po potrditvi za premierko na Facebooku ustanovili skupino z imenom Nočem Jadranke Kosor za premierko!  Naletela je na velik odziv.

S teboj smo, kot da si dedec!
Znano je namreč, da Jadranka Kosor v javnosti ni prav priljubljena. Čeprav je solidno opravljala vlogo drugega človeka v vladi, najprej s podrejanjem šefu in zagovarjanjem njegovih potez, tudi kadar za to ni bilo razloga, je bila kljub svoji samozavestni in odločni drži bleda ter pogosto zasmehovana politična figura.  Nenehno so jo spremljala legendarne besede, ko je izrekla pripadnost šefu: »Kamor gre Sanader, tja grem tudi jaz!« Celo ko je kazalo, da bo dejansko nasledila Sanaderja, so si jo mediji privoščili. Center za izobraževanje, svetovanje in raziskovanje je ostro obsodil seksistične ter diskriminatorne opazke na račun kandidatke za premierko. V javnem sporočilu so poleg drugega kritizirali neki radio, ki je bodoči premierki posvetil pesem Suza, Suzana; zapis v nekem spletnem časopisu, da je težko za hišo, kjer ima glavno besedo ženska, in da je Ivo glavni kuhar, Jadranka pa kuhinjska pomočnica; zapis v drugem, da ne zna skrbeti niti za svojo družino, kaj šele za državo; pa zapis v tretjem, kjer je bilo z velikimi črkami objavljeno: Sanader predal vlado svojim oboževalkam – namigujoč na Jadranko Kosor in ministrico Matković. Ogorčeni so bili nad izjavo, da bodo po ustoličenju Jadranke Kosor na Hrvaškem najbolj zadovoljne ločenke in da so z njo dobile svojo mater Terezo. Posebno so napadli njenega strankarskega kolega, ker menda podpira Jadranko, v resnici pa ji daje vedeti, da je samo moški dorasel tej funkciji: »Ob tebi bomo, ne kot ob moškem, temveč kot ob dedcu!«

Stroga šefica z blagim obrazom
Gospo Kosor so si privoščili tudi modni kritiki. Znano dejstvo, da se menda ne zna okusno obleči, so poskušali olepšati in dejali, da je to najbrž nekakšen namerni slog, da obleka mora biti dolgočasna, da bi bili v ospredju njeni politični govori in stališča. Niso pa si mogli kaj, da ne bi skritizirali njene navade, da si čez puli zaveže ruto, in tega, da se menda nikakor ne zna naličiti.
Kakorkoli, nihče ne ve, kako bo ravnala Jadranka Kosor zdaj, ko nima nad sabo nikogar. Kljub ugibanjem, da bo v senci še naprej njen nadrejeni Ivo. Tisti Ivo, ki ji je samozavestno prišepnil, naj se ne boji, saj bo šlo, in tisti, ki je takrat, ko je bila HDZ v opoziciji, znal povabiti »moško družbo« na resnejši pogovor v klub v saboru, Jadranki pa rekel: »Sedi in poslušaj, kaj govori oblast. Zapisuj, pa se bova kasneje dogovorila.« Pri prevzemu funkcije, ki jo je Sanader opravljal z jekleno roko, pa je je Jadranka samozavestno dejala: »Se sprašujete, ali sem sposobna opravljati to delo? Sem! Obljubljam: to bo močna ženska roka!«
Čeprav mnogi menijo, da je Jadranka Kosor le začasna rešitev, se je že naslednji dan resno lotila dela. Po vladnih hodnikih je iskala tiste, ki so se izognili predolgi seji, z jeznim vpitjem: »Kje so moji ministri?!« Že od prej je znana kot ostra šefica, takšna, ki se zna odkrižati neubogljivih delavcev in lenuhov. Med ministrovanjem je odpustila nekaj sodelavcev in zamenjala štiri predstavnike za stike z javnostjo; vsi štirje so se pritoževali, da ne zmorejo njenega peklenskega tempa. Jadranko so v šali razglasili za edino Hrvatico, ki je, če je treba, sposobna prekrižariti vso državo v le enem tednu.

Recept za krompirjevo solato
Pred Kosorjevo je zahtevna naloga. »Ali bo zmogla biti hrvaška Angela Merkel, bo pokazal čas. Če ženska na Hrvaškem v takih razmerah postane premierka, pomeni, da smo padli zelo globoko. Če vemo, da pri nas ženska še vedno nima možnosti niti da bi zmagala v Big brotherju, je jasno, kako težkega in občutljivega dela se je lotila Jadranka Kosor. To zmore samo ženska,« je dejala Sanja Sarnavka, predsednica feministične skupine za potrditev in človekove pravice žensk (B.a.b.e.).
Jadranka Kosor pa se ne da in ji ni mar za pripombe, da ji je Sanader pri odstopu s funkcije pravzaprav dal v roke vroč krompir. Ljudem je duhovito ponudila recept za solato: »Če je tako, bom krompir olupila in skuhala ter po žensko pripravila okusno krompirjevo solato.«
Jadranka zares rada kuha, tako spretno kot po kuhinji pa se suka tudi po plesnem parketu – najraje v ritmu sambe, rumbe in čačačaja. Sproščajo jo tudi gospodinjska opravila, likanje in pomivanje posode, še posebno ob spremljavi glasbe Oliverja Dragojevića. Je skrbna mama, zelo ponosna na sina Lovra, ki je diplomiral iz filozofije in japonščine, trenutno pa ima štipendijo na Japonskem. Zato izkoristi vsak prosti trenutek za klepet z njim po internetu.
Lovro se je rodil v njenem drugem zakonu s športnim novinarjem, prvi mož, s katerim se je poročila kot študentka, pa je bil profesor književnosti. Ker je obsedena z delom, bi težko uspešno združila službene obveznosti in zasebno življenje, če ji ne bi pomagala mama Zora, ki živi z njo ter Lovrom. Očeta, Mirka Kosorja, ki ju je z mamo zapustil, ko je bila stara dve leti, ni odtlej več videla, on pa tudi nikoli ni spraševal po njej – niti ko se je med pripovedovanjem o tem razjokala v neki televizijski oddaji. Še zdaj, ko mu v Čakovcu, kjer živi, novinarji vztrajno trkajo na vrata, noče govoriti o hčerki. »To je tako težko, kakor da bi vas pol manjkalo,« je takrat vsa v solzah rekla Jadranka. Pravijo, da je življenje brez očeta vplivalo na njen značaj in da hoče zato vedno imeti vodjo, ki ga občuduje. Kako bo zdaj, ko mora poveljevati sama, in to na nestabilni in obubožani ladji, bo pokazal čas.

Če niste vedeli:
- Jadranka Kosor je odrasla v Lipiku, kjer sta jo kot šestmesečno dojenčico pustila starša in odšla na delo v Čakovec. Vzgojila jo je babica, ki jo ima v najlepšem spominu.
- Po enajstih letih študija je diplomirala na pravu, preživljala pa se je z novinarstvom. Znana je postala z vodenjem oddaje za begunce in žrtve domovinske vojne. Tako jo je opazil tudi TuÄ‘man.
- Izdala je štiri knjige, dve s pesmimi in dve o domovinski vojni.
- Bila je strastna kadilka, a je opustila razvado.
- V saboru je bila med najdejavnejšimi poslanci.
- Ko je bila ministrica, so ji pravili metla, saj je hitro pometla z lenuhi in tistimi, ki je niso upoštevali.
- Ena od njenih formalnih strankarskih funkcij je bilo tudi predsedovanje ženskemu nogometnemu klubu Croatia-Maksimir, a je Franjo TuÄ‘man zahteval, da jo zamenjajo, češ da ženska na čelu nogometa prinaša nesrečo, podobno kot ženska na ladji.

Gmotna in politična blaginja 

Poleg nekaj škandalov, v katerih je bila omenjena in zaradi katerih so jo celo pozvali, naj odstopi, Jadranko Kosor najbolj obremenjuje to, da sta šli tako kot pri večini drugih hadezejevcev, v prvi vrsti TuÄ‘manu in Sanaderju, tudi pri njej gmotna in politična blaginja vzporedno. Še zdaj ni pojasnjeno, kako je iz 38 kvadratnih metrov velikega stanovanja prišla v stanovanje s stotimi kvadrati v središču Zagreba. Dobila ga je od obrambnega ministrstva, potem ko naj bi ga vzeli sinovom nekega višjega častnika nekdanje JLA.

Jana št. 29, 21.7.2009