- Do letošnjega januarja ste bili priljubljeni duhovnik na Koroški Beli, potem pa ste izstopili iz cerkve, saj ste se zaljubili.
Ja, saj sem vendar človek, ha, ha ... Sicer pa moj izstop iz cerkve ni povezan ne z žensko ne s sinom. Karmen mi je vedno govorila, naj ostanem srečni župnik in naj zaradi nje ne izstopim, otrok pa tudi zraste in gre. Kolikor se to sebično sliši, je res. Iz cerkve nisem izstopil kot žrtev ženske, otroka ali kake druge privatne zgodbe, to bi bila neumnost.
- Izstop zaradi ljubezni bi bila neumnost?
Ne, nisem šel zaradi ljubezni, ampak zaradi sebe. Vse, kar počnemo, počnemo zaradi sebe. Moje privatno življenje je bil močan faktor, da sem pospešeno razmišljal, zakaj sem, kjer sem, v kaj in kako verjamem in kaj je vredno v življenju. Poleg tega sem tudi ugotovil, da se z nekaterimi stvarmi ne strinjam in da jih ne morem učiti in govoriti, če meni osebno niso blizu. Gre za neka izvajanja in pravila, ki sem jih dojemal drugače kakor cerkev. Zato sem rekel, oprostite, spremenil sem se, na to gledam drugače, spoštujte mojo odločitev.
- In kako so to sprejeli?
Večinoma v redu, le skušali so me prepričati, da bi spremenil odločitev. Ampak jaz sem se odločil! Nisem hotel izgubiti samega sebe in svojega prepričanja, ker mi potem ne bi nič več ostalo.
- So vas vaši farani obsojali, ko so izvedeli za vaše dvojno življenje in za vaš izstop?
Moji farani niso nič vedeli o Karmen in Aljažu, tako ločeno sem imel zasebno življenje od duhovniškega. Ko sem se odločil za izstop, pa sem nalašč podaljšal čez božič in novo leto, da ne bi vznemirjal ljudi med prazniki. Ko sem jim povedal, da odhajam, so mi rekli, da bi mi zamerili, če bi šel v drugo faro, a ker sem šel v »zasebni sektor«, so spoštovali mojo odločitev.
Več v Jani št. 33, 18. 8. 2009
Tekst: TINA HORVAT, foto: MATEJA JORDOVIČ POTOČNIK
