Po spletu množično krožijo posnetki ruske mladine na novi uspešnici med drogami – GHB. Fantje in dekleta pobesnelo kričijo, mlatijo okoli sebe, zvijajo obraze v nepredstavljive grimase ali pa popolnoma zadeti medlijo kot zombiji. Pogled, ki nažene strah v kosti vsakemu od staršev. In prav je tako. GHB je namreč treba jemati presneto resno.
GHB (gama hidroksi butirat) ni nova droga. Na klubsko-plesni sceni se je pojavil v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in ohranil svoje mesto med sintetičnimi drogami, ki sicer niso močno razširjenje, so pa vztrajno popularne. Do zdaj. Zadnje čase pa njegova priljubljenost raste. Na sceno je namreč prodrl GBL, snov iz katere v telesu nastaja GHB. GBL je v široki uporabi v kemični industriji in ga lahko kupi kdor koli. Je izredno poceni in dostopen tudi po internetu, zelo lahko pa ga je v GHB predelati tudi doma.
Učinki niso popolnoma raziskani
GHB je že od šestdesetih let prejšnjega stoletja predmet raziskav v medicini. Ima celo paleto učinkov, ki bi lahko bili uporabni pri porodništvu, v anesteziologiji, zdravljenju odvisnosti in celo pri zdravljenju motenj spolnosti. V EU ga vsebuje zdravilo za motnje spanja, ki ga lahko dobimo le na recept. GHB deluje kot zaviralec centralnega živčnega sistema, a njegovi učinki še zdaleč niso popolnoma raziskani. Kot droga je priljubljen, ker v majhnih dozah povzroča občutke, podobne pijanosti. Mladi v njem iščejo evforijo, sproščenost, občutek spolne svobode in samozavesti. A GHB ima tudi zelo temno stran. Je ena izmed drog, ki jo je zelo težko nadzorovati, že malo večja doza pa pomeni hude toksične učinke. Posledice so slabost, omotica, bruhanje, zmedenost, tresenje in krči, tesnoba, halucinacije, težave z dihanjem, nezavest, koma in smrt. GHB je droga, od katere uporabniki hitro postanejo odvisni, odvajanje brez zdravniškega nadzora pa je lahko tudi smrtno nevarno.
Posiljevalska droga
Največ medijske razvpitosti si je GHB z leti pridobil kot posiljevalska droga. Razlogi, zakaj posiljevalci posegajo po teh drogah, so številni. Za začetek so praktično nevidne. So brez okusa, vonja in barve in v pijači jih je nemogoče zaznati. Nasilnežu je treba le kapniti nekaj kapljic v kozarec, ko žrtev ni pazljiva. Naslednja »dobra« stran teh drog je to, da se žrtev skoraj ne zaveda, kaj se z njo dogaja, še vedno pa je dovolj prisebna, da vsaj deloma sodeluje pri spolnem izživljanju.
Več v tiskani izdaji revije Jana, št.44, 3.11.2009
