Te dni je zelo vesela. Ne samo zaradi drugega mesta na Emi. Njen Dež je na Emi napovedal rojstvo njenega drugega albuma Slečeno srce: »Ko sem ga dobila prvič v roke, sem se tresla in srce mi je močno razbijalo – to so posebni občutki, kot pri mami, ki dobi v roke novorojenega otroka.« Nina Pušlar je tako prijazna in preprosta, kakršne se spominjamo izpred štirih let, ko je zmagala v Bitki talentov. Pevka in študentka podjetništva postaja z leti odločnejša in samozavestnejša, zadnje čase pa nas je popolnoma očarala tudi z izdelanim slogom.  

V štirih letih pojavljanja na sceni se je marsičesa naučila in postala zrelejša. Vse to morda zveni malce čudno – Nina je namreč stara komaj 21 let. Pravi, da je tu in tam še vedno naivna, ampak se zna veliko bolje postaviti zase kot prej. Velikokrat se je tudi opekla, vendar trdno verjame v rek, da je vsaka slaba stvar za nekaj dobra. Iz vsake slabe izkušnje se torej poskuša česa naučiti. Četudi so jo različni pripetljaji že pripeljali do razmišljanja, da bi glasbeno pot opustila, vedno zmaga ljubezen do petja. Srečna je. Še posebno ker je zdrava – ob hudi bolezni v družini je imela priložnost spoznati, da je največja vrednota zdravje. - Če pogledamo pet let v preteklost, bi zase rekli, da ste bili na začetku preplašeno dekle? Zdaj vas namreč spremljajo navdušujoči pogledi – postali ste dama s stilom.Izredno hvaležna sem, da sem imela priložnost nastopati na tako odmevni avdiciji, kot je Bitka talentov. Takrat sem bila vesela, da lahko samo pojem in sploh nisem razmišljala o drugih stvareh. Vse je bilo tako zelo lepo. Potem je prišla zmaga in nisem vedela, kaj me čaka. Prišla sem v svet, v katerem sem se pri 17 letih kar nenadoma znašla sama. Brez vsakega nasveta, kako in kam naj se obrnem. Pri meni je bila močna ljubezen do petja, a potem vidiš, da je zraven še veliko drugega. To je bil majhen šok, toda na začetku so mi zelo pomagali Martin Štibernik in zakonca Vlašič.- Ali imate zdaj za sabo ekipo, ki gradi vašo kariero, ali jo bolj ali manj usmerjate sami?So ljudje, ki stojijo za mano, denimo Nina in Maja Šušnjara, ki jima zaupam in delamo kot ekipa ter sploh ne razmišljam, da bi poiskala koga drugega. Tako je tudi pri produkcijski ekipi in avtorjih – pomembno je, da se začutimo. Ne morem peti besedila, ki ga ne čutim, če v njem ne najdem svoje zgodbe. Zdaj ko smo posneli ploščo, že komaj čakam, da se začnemo ukvarjati z naslednjo. - Za vaš modni videz sta torej krivi sestri Šušnjara. Kako ste se našle?Z Nino sva se spoznali že v času, ko sem pela v Bitki talentov, saj je ona v Marievi oddaji plesala v plesni skupini. Zelo sva se ujeli in nato mi jo je prijatelj priporočal tudi kot stilistko, čeprav sploh nisem vedela, da to počne. Na začetku sva imeli nekaj težav – ker sem bila vedno navajena biti oblečena po svoje. Odkar delam z njo, pa ločim med odrskim in zasebnim slogom. Zdaj ji zaupam in se ji čisto prepustim.- Glede na to, da ne morete peti besedil, ki jih ne čutite, ste potem zelo izbirčni, katero besedilo boste sprejeli?Seveda bi bilo najboljše, če bi si besedila pisala sama. Tudi za to bo še prišel čas. Veliko se pogovarjam s pisci in poznajo mojo življenjsko zgodbo. Nova plošča je res odraz tega, kar sem. Pesmi so pretežno ljubezenske, ena pa govori tudi o obdobju, ko sem šla od doma in začela novo pot. Ena skladba je namenjena tudi vsem staršem, posvetila sem jo svoji mamici in je zelo čustvena. Več v Jani, št. 11, 16. 3. 2010